Leta 1959 so proizvajalci MBB, Nord Aviation in VFW ustanovili skupino Transall, namenjeno razvoju in proizvodnji transportnega vojaškega letala C-160 za vojna letalstva Francije, Nemčije, Turčije in Južne Afrike. Proizvodnjo teh letal v prvi seriji so potem sklenili leta 1972 in skupaj izdelali kar 169 dvomotornih transporterjev. Šlo je za eno prvih mednarodnih sodelovanj pri kakšnem od vojaških programov. Od skupne kvote izdelanih letal jih je Francija dobila 50, Nemčija 90, Turčija 20 (sprva namenjenih Nemčiji) in južna Afrika 9. Ime je izpeljanka iz Transport Allianz.
Transall na videz precej spominja na ameriškega C-130 herculesa, vendar je nekaj manjši, predvsem pa seveda šibkejši, saj ima dva motorja. Je pa tovorna kabina tega letala malo širša in višja kot herculesova, njegova bistvena prednost pa so predvsem kratke vzletno-pristajalne steze. Tudi tovor ni zanemarljiv, vanj gre kar 93 vojakov ali pa na primer 62 nosil s štirimi spremljevalci ali, čemur je v prvi vrsti namenjen, 16 ton tovora.
Zatem so v letu 1976 na pobudo Francozov podpisali nov sporazum o gradnji novih letal. Dobila so podaljšana krila, možna je bila vgradnja osrednjega rezervoarja v trupu za podaljšanje doleta, ravno taka so posodobili avioniko in opremili letalo s sistemom za oskrbo z gorivom v zraku. Francoski paket je štel 251etal, deset so jih opremili z napravami za oskrbovanje drugih letal z gorivom v zraku. Naslednja štiri letala so Francozi naročili potem v letu 1982, opremili so jih s komunikacijskimi napravami in so delovali v sklopu jedrskih sil za odvračanje. Tudi te so opremili za sistemom za oskrbovanje drugih letal z gorivom.
Zanimivo, da so tri rabljene transalle prodali Indoneziji za spremljanje preseljevanj. Poleg tega so izdelali še nekaj povsem specialnih izvedb za elektronski nadzor, mornariško patruljiranje, gašenje požarov v naravi, v izvedbi za poveljniške naloge in za zgodnje odkrivanje ter opozarjanje, pa tudi kot leteči tanker.
Zanimivi sta verziji C-169H astarte, ki so jo Francozi uporabljali v spregi s svojo floto jedrskih podmornic z balističnimi raketami, in C-160 gabriel ELINT, ki so jo opremili za elektronsko vohunjenje. Ta je bila opremljena z napravami za prisluškovanje komunikacijskim sredstvom, te vohunske naloge pa je opravljal del posadke z desetimi možmi.
Francozi so letala nenehno posodabljali, zadnjo »osvežitev« so tako sklenili leta 1999, ko so v C-160 vgradili sistem za elektronsko bojevanje, radarske opozorilnike, opozorilnik za približevanje raket in metalce toplotnih in radarskih vab.
Tudi Nemci so svoje transalle posodobili in jih opremili z modernim računalniškim sistemom, radarskim opozorilnikom ter GPS.
Tehnični podatki:
Transall C-160,
Nemčija, Francija
Tip: taktično transportno tovorno letalo
Pogon: dva turbopropelerska motorja Rolls-Royce Tyne Rty.20 mark 22 s po 4549 kW poganjata štirikraka propelerja
| Mere: | |
| Krila | |
| - razpetina | 40,00 m |
| - površina | 160 m2 |
| Trup | |
| - dolžina | 32,40 m |
| - višina | 11,65 m |
| Tovorna kabina | |
| - dolžina (z nakladalno plošč.) | 17,21 m |
| - širina | 3,15 m |
| - površina tovorne kabine | 54 m2 |
| Mase: | |
| - prazno | 28.000 kg |
| - največja vzletna | 51.000 kg |
| - tovor | 16.000 kg |
| Gorivo: | 19.000 l |
| - dodatni notranji rezervoar | 9000 l |
| Zmogljivosti: | |
| - največja hitrost | 520 km/h |
| - največja višina | 8200 m |
| - vzletna steza | 720 m |
| - dolet (s tovorom 16 t) | 1800 km |
| - prazno z dodatnim gorivom | 8900 km |
Oborožitev: nima
Uporabnice: Francija, Nemčija, Južna Afrika, Indonezija, Turčija
Cena: ni podatka
Nazaj