Odprtje novega potniškega terminala na ljubljanskem letališču je za Slovenijo vsekakor dogodek leta na področju letalstva. V svetovnem merilu pa so oziroma bodo svet letos zaznamovali trije dogodki. Letalski salon Le Bourget, ki je potekal junija, predviden premierni polet Boeingovega B787 dreamlinerja in dolgo pričakovani prvi komercialni polet Airbusovega A380 mega jumbojeta.
Ljubljansko letališče sicer ni na seznamu letališč, kjer bodo Airbusovi A380 pristajali, a vendarle se lahko zgodi tudi to. Po dveletni zamudi bo prvi A380 v barvah Singapore Airlines poletel prihodnji mesec (oktober). Gre za 'state-of-the-art' letalo, ki bo sprejelo nad 525 potnikov in jih v treh potovalnih razredih popeljalo slabih 15.000 km daleč. Airbus je v razvoj letala, ki je trajal dobrih 13 let, vložil kar 12 milijard evrov. Program je preživel dokaj burne čase, saj je bila dobava letal naročnikom kar trikrat prestavljena. Letalo bodo poganjali štirje turboventilatorski motorji s po 311 kN potiska vsak. Cena letala se giblje med 250 in 290 milijoni dolarji.
Nekoliko bolj verjetno pa je, da bosta na ljubljanskem letališču pristajali konkurenčni širokotrupni letali Boeingov B787 dreamliner, ki je bil javnosti prvič predstavljen 8. julija 2007 in Airbusov A350XWB, ki je še v razvoju. Letali bosta sicer sprejeli od 270 do 350 potnikov, odlikujejo pa ju nizka poraba goriva, množična uporaba kompozitnih konstrukcijskih materialov, najsodobnejših motorjev ter avionike. Glede na konkurenčna letala – B767, B777, A330 in A340 bodo njuni operativni stroški do 20% nižji. Piloti B787 bodo imeli na voljo head-up prikazovalnik in pet večnamenskih LCD zaslonov diagonale 38 cm, ki bodo prikazovali delovanje vseh sistemov na letalu. Njun dolet bo do 15.750 km. Obe letali bosta v potniški kabini potnikom ponujali veliko udobje (širše sedeže in večjo med sedežno razdaljo) in prijetno klimo (višji tlak in višjo vlažnost zraka). Dreamliner bo v komercialne namene poletel predvidoma maja 2008, A350XWB pa mu bo sledil leta 2012.
Poleg teh letal proizvajalci izdelujejo in načrtujejo tudi manjša regionalna letala, ki vsakodnevno vse bolj množično pristajajo tudi na ljubljanskem letališču. Regionalni promet je v velikem razmahu in na trg prihajajo nova letala tudi iz Rusije in Ukrajine ter Japonske. Rusi po dolgem času trgu ponujajo kar dve novi regionalni letali z do 100 sedeži. Gre za Antonova An-148 (68-85 sedežev, ki ga izdelujejo skupaj z Ukrajinci), ki so ga 'zahodu' premierno predstavili na junijskem letalskem salonu Le Bourget pri Parizu, in Suhojevega SSJ-100, ki ga bo Aeroflot kot prvi kupec dobil konec leta 2008. Prvi je visokokrilnik, drugi pa nizkokrilnik, oba pa bosta poganjala dva turboventilatorska motorja. An-148 bodo izdelovali tudi v tovorni različici, medtem, ko bo SSJ-100 verjetno na voljo v podaljšani izvedbi. Podaljšan bo lahko sprejel do 130 potnikov. SSJ-100 bo konstrukcijsko gledano precej zastarel, saj bo v osnovi grajen iz aluminijevih in jeklenih zlitin, kar danes ni več običajno. Rusi to opravičujejo z nižjo nabavno ceno in preizkušenostjo kovinskih gradiv v praksi. Kompozitni materiali danes v ruski letalski industriji še niso dovolj poznani in preskušeni. Večino kompozitnih delov za SSJ-100 bodo tako proizvajali zunanji partnerji. Skupno Rusi načrtujejo prodajo 1300 letal v naslednjih 20 letih. Kataloška cena letala An-148 se giblje med 18 in 20 milijoni dolarjev.
Poleg omenjenih dveh bo po vsej verjetnosti luč sveta ugledalo tudi prvo japonsko regionalno letalo MRJ-70. Končno odločitev o izgradnji letala bo proizvajalec Mitsubishi Heavy Industries sprejel do konca letošnjega leta. Zelo verjetno bodo projektu dali zeleno luč in ga trgu ponudili prihodnjo pomlad. Po načrtih naj bi prišel v operativno uporabo leta 2012. Izdelovali ga bodo v dveh različicah s po 70 in 90 sedeži. Japonce bo razvoj tega letala stal milijardo dolarjev. Poleg Japoncev pa novo regionalno letalo z oznakami ARJ21-900 obljubljajo tudi Kitajci, ki so ga zasnovali v sodelovanju z Kanadskim Bombardierjem. Slednji, dobro poznan tudi v Sloveniji (Adria je junija dobila dve letali CRJ900, uporablja pa še sedem manjših CRJ200) je februarja sporočil, da bodo razvili sto sedežno regionalno letalo CRJ1000. Gre za podaljšano in izboljšano verzijo letala CRJ900, ki bo prišla v operativno uporabo leta 2009. Cena letala bo 41 milijonov dolarjev, operativni stroški pa naj bi bili 15% nižji kot pri konkurenčnem Embraerju ERJ190, ki je drugi največji proizvajalec regionalnih letal na svetu in trgu prav tako ponuja vrhunska regionalna letala ERJ170 in -175 ter ERJ190 in - 195. Omeniti velja, da trg ponuja tudi široko paleto turbopropelerskih letal, katerih uporaba zaradi visokih cen goriva postaja vse večja, medtem, ko so zaradi viečjega hrupa pri potnikih nekoliko manj zaželena.
Ljubljansko letališče lahko tako v sled vedno večjega prometa in pomembnosti v regionalnem prostoru pričakuje tudi prihod sodobnih regionalcev, ki bodo v okrilju novega terminala potnikom ponudila najvišjo stopnjo ugodja in zanesljivosti.