28. in 29. oktobra je na osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček pri Postojni potekala letošnja osrednja vojaška vaja Slovenske vojske Zmožnosti 2008. Na vaji je sodelovala tudi Brigada zračne obrambe slovenske vojske.
Na Vaji Zmožnosti 2008 je sodelovala tudi Brigada zračne obrambe in letalstva. Po vaji smo nekaj vprašanj zastavili poveljujočim teh enot.
Bojne zmožnosti 2008
BRZOL
1. Kako je poveljnik Igor Strojin zadovoljen s potekom letalskega dela vaje? S prikazom!
Z letalskim delom predstavitve smo zadovoljni. Na vaji so enote BRZOL prikazale vajo bojnega iskanja in reševanja, ki je v zaključku vključevala tudi bojno streljanje z letali PC-9M. Bojnih zmogljivosti sredstev zračne obrambe žal v Sloveniji zaradi prostorskih pogojev ne moremo prikazati, je pa zato raketna baterija Roland nedavno izvedla zelo uspešno taktično vajo z bojnim streljanjem v Grčiji. Za BRZOL je bila predstavitev notranji javnosti zelo pomembna zaradi predstavitve naših zmogljivosti v smislu prihodnjega združenega bojevanja rodov. Predstavitev naših enot je velikega pomena tudi z vidika pridobivanja novih kadrov, saj se tako lahko seznanijo z delom na sicer zelo zanimivim, vendar hkrati zahtevnim področju. Glede na izredno zanimanje ter pohvale obiskovalcev ocenjujem, da je bila naša predstavitev na vaji uspešna.
2. Kaj za BRZOL pomeni bojno streljanje, kakršnega so izvajali PC-9?
Bojno streljanje z letali PC-9M je za izurjenost pilotov in tehničnega osebja izrednega pomena, zato tovrstna streljanja izvajamo vsaj trikrat letno, saj je predpogoj za ustrezno izurjenost tako pilotov kot vseh podpornih ekip zadostno število kvalitetno izvedenih streljanj. Namen vaje Bojne zmožnosti 2008 pa je bil predvsem prikazati zmožnosti delovanja sredstev, zato so izostali nekateri taktični postopki, ki pa jih sicer izvajamo. Pri tem seveda stremimo k izvajanju streljanja v čimbolj realni situaciji. Tudi rezultati tega streljanja so nazorno prikazali vrhunsko usposobljenost naših pilotov.
3. Kaj pa bombardiranje? Omenjali so 250 kg bombo?
Na vaji so letala PC-9M odvrgla vadbene bombe BDU-33, pri čemer je vsako letalo nosilo po 6 bomb, torej skupno 12 tovrstnih bomb. Žal pa Osrednje vadišče Poček trenutno ne omogoča odmetavanje bomb večjega kalibra oz. teže.
15. HEB
V organizacijskem pogledu so se priprave izvajale preko našega častnika za zvezo ter usklajevanjem zahtev z našimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.
2. Sodelovanje z ESD?
15. HEB in ESD veže tradicionalno večletno sodelovanje na področju obojestranskega usposabljanja. Obe enoti se zavedata, da bosta v primeru izrednih dogodkov med prvimi na kraju nesreče oz. prizorišču. Zato so tudi dosedanje predstavitve v javnosti potekale v sodelovanju teh dveh enot. Težko si predstavljamo akcijo ESD brez podpore helikopterske komponente z svojim vertikalnim manevrom in obratno, delovanje helikopterske enote brez podpore vsaj dela enote ESD in njenim udarnim orožjem - presenečenja.
3. Kako pravzaprav teče scenarij in obveščanje v primeru sestrelitve pilota?
Prvo informacijo o sestrelitvi pridobimo od drugega letala, katero je skupaj z prvim opravljalo določeno nalogo. To letalo posreduje po radijski zvezi podatek o lokaciji padca letala, po možnosti o vrsti poškodb sestreljenega pilota (mobilen, nemobilen), skratka čim več podatkov o ponesrečenem in o lokaciji ter o položajih in enotah nasprotne strani. V tem času drugo letalo ves čas kroži nad lokacijo in jo poskuša zavarovati.
4. Kakšna je bila funkcija 15. HEB na vaji BZ2008?
5. S čim so bili oboroženi helikopterji, ki so varovali območje?
Helikopterji Bell 412 so bili na vaji oboroženi z mitraljezi FN MAG 7,62 mm, helikopterji AS 532 Cougar pa niso oboroženi.
6. Kako dolgo v dejanski situaciji traja evakuacija pilota in kako so proti izstrelkom zaščiteni naši helikopterji?
7. Kako ste zadovoljni s prikazanim in rezultati?
Predstavitev bojnega iskanja in reševanja na tej vaji je v našem primeru realno prikazala naše sposobnosti in nivo naše usposobljenosti. Dejstvo pa je, da nivo opremljenosti ne sledi nivoju izurjenosti posadk ob tovrstnih akcijah.
8. Je potrebno še kaj dopolniti, popraviti, ...
1. Kako dolgo poteka oboroževanje enega pilatusa (rakete in mitraljez) do trenutka, ko letalo lahko dejansko poleti? Kaj vse morajo opraviti orožarji in drugi strokovnjaki? Kateri profili se vse ukvarjajo s sistemi, oborožitvijo in samim letalom?
Običajen 'turn-around time' za letalo PC-9M je okoli 33-35 minut. To je samo delo na letalu od trenutka, ko letalo po pristanku pripelje na ploščad in jo po oskrbi zopet zapusti. Vedeti je treba, da priprava streliva (predvsem raket in bomb) vzame še nekaj dodatnega časa, ki pa ni vezano za letenje samo, ker se odvija ločeno.
2. Koliko ljudi je potrebnih za to delo?
Običajno na letalu delajo 2-3 orožarji in en AMS (Airframe, Motor and Systems) letalski tehnik. IRE (Instruments, Radio and Electronics) tehnik je prisoten po potrebi in pokriva več letal hkrati.
3. S kakšnimi orožji so streljali na vaji BZ2008? Količina porabljenih raket in municije?
Na vaji so letala uporabljala:
· Vadbene bombe BDU-33, vsako letalo je nosilo po 6 bomb na dveh skupnih nosilcih.
4. Kako pripravljajo pilote na psihični pritisk, ki se pojavlja ob bojnem streljanju oziroma na delovanje v bojnih razmerah?
Najboljša priprava je zadostno število streljanj, ki jih opravi vsak pilot. V letalstvu se vedno najprej naredi veliko število fiktivnih streljanj. PC-9M s svojim balističnim sistemom in sistemom za analizo poleta omogoča učinkovito 'suho' streljanje. Seveda ima bojno streljanje svojo težo, a so piloti zelo dobro pripravljeni. V letalstvu ne poznamo manevrskega streliva. Tudi če uporabljamo vadbene bombe in vadbene glave raket, imajo takšni projektili viden učinek na tarči.
9. BZO
1. Kakšna je bila funkcija 9.BZO oziroma baterije roland in s čim ste se predstavili na vaji BZ2008?
9. BZO je na vaji predstavil zmogljivosti iz sestave raketne baterije roland in sicer Raketno orožje roland ter Center upravljanja ognja roland. Poveljniška baterija je predstavila Mobilni taktični operativni center. Vse baterije iz sestave 9. BZO so tik pred vajo BZ2008 sodelovale na zahtevnih vajah ter bojnih streljanjih v Sloveniji ter tujini in zato 9. BZO ni bil vključen v dinamični del predstavitev. Bojnih zmogljivosti, ki jih ponazarja bojno streljanje z oborožitvenimi sistemi 9. BZO pa na žalost v Sloveniji zaradi prostorskih pogojev ne more izvajati. Na vaji je sodelovalo 8 pripadnikov bataljona.
2. Glede na vsa usposabljanja, ki smo jim bili priča letos me zanima, kako vidi namestnik poveljnika 9. BZO stotnik Vincenc Arko sodelovanje na tej vaji?
V 9. BZO smo v letošnjem letu izvajali veliko število zahtevnih taktičnih vaj in bojnih streljanj v domovini in tujini kjer smo dvigovali ter preverjali naš nivo povezljivosti, usposobljenosti ter izurjenosti. Sodelovanje 9. BZO na vaji Bojne zmožnosti 2008 je bila predvsem priložnost za predstavitev zmogljivosti zračne obrambe in 9. BZO pripadnikom Slovenske vojske ter ostali javnosti.
Na vseh letošnjih nalogah, ki smo jih izvedli in prav tako tudi na tej vaji smo pripadniki bataljona zračne obrambe pokazali, da se vedno trudimo biti usposobljen, motiviran skratka kompetenten partner z upoštevanja vrednimi zmogljivostmi tako v domovini kot v zavezništvu. Naš cilj predstaviti enoto, področje dela, zmogljivosti in poleg tega poudariti in približati obiskovalcem vlogo vsakega posameznika – pripadnika zračne obrambe smo uspešno dosegli.
107. LEBA
1. Kakšna je bila funkcija 107. LEBA na vaji in s čim ste se predstavili na vaji BZ2008 smo vprašali namestnika poveljnika 107. LEBA majorja Aleša Zajca?
Naloga 107. Letalske baze (107. LEBA) je bila logistično podpreti enote BRZOL, konkretno 15. Helikopterski bataljon in Letalsko šolo. 107. LEBA je imela v širšem vodstvu vaje častnika za povezavo, sodelovala pa je s četo za podporo letenja (čŒPL) in četo za komunikacijo informatiko in navigacijske sisteme (čŒKIRS). Iz čŒPL sta sodelovali dve skupini in sicer skupina za prevzem bojnega streliva za zrakoplove s štirimi pripadniki, ki so opravljali dnevne dvige bojnega streliva na dveh različnih lokacijah ter skupina za postavitev tarč, prav tako s štirimi pripadniki, ki pa je prav tako dnevno pripravljala tarče na samem rajonu tarč OSVAD Poček. Sodelovali smo tudi s četo za komunikacijo informatiko in navigacijske sisteme (čŒKIRS), ki je zagotavljala taktične zveze (TTKS) za potrebe 72. Brigade SV z osmimi pripadniki. Na samem letališču Cerklje ob Krki pa je sodelovala še dežurna letalska ekipa (DLE), v kateri sodeluje šestnajst pripadnikov. DLE je razdeljena na dve podskupini. Prva je dežurna gasilsko reševalna služba, v kateri so vodja intervencije, gasilci reševalci, gasilec-opazovalec, medicinska ekipa ter upravljalec avto-dvigala. Drugo podskupino pa tvori dežurna ekipa za oskrbo, v kateri so bili vozniki-manipulanti, ornitolog, ekipa za sprejem in odpravo zrakoplovov ter ekipa za vzdrževanje, v kateri so vzdrževalec, voznik kompaktnega stroja ter elektrik-energetik.
2. Kako so potekale priprave na vajo Bojne zmožnosti 2008?
Same priprave so potekale predvsem preko koordinacijskih sestankov v sklopu BRZOL ter koordinacijskih sestankov 72. Brigade SV po delovnih točkah. V zaključni fazi pa smo opravili koordinacijo tudi na samem terenu OSVAD Poček, znotraj 107. LEBA in BRZOL, ter tudi 72. Brigade SV po delovnih točkah.
3. Kako dolgo poteka priprava poligona in tarčne situacije?
Sama fizična priprava poligona oz. priprava tarčne situacije vzame nekje uro do uro in pol časa, odvisno od postavitve tarč. Postavitev tarč pa je odvisna od vrste streliva (rakete, bombe, mitraljez). Seveda pa je potrebno v pripravljalnem obdobju opraviti tudi nekaj koordinacijskih sestankov in pa ogled rajona tarč, kar bi tudi lahko šteli v čas potreben za pripravo poligona.
4. Kateri profili se vse ukvarjajo s pripravo take vaje?
Kot sem že omenil v prvem vprašanju so to predvsem službe in enote za logistično podporo letalskih enot oziroma zemeljsko oskrbo letališča Cerklje ob Krki, ki so združene v enoti 107. LEBA in sicer v čŒPL - četi za podporo letenja, ter oddelku S-4 v poveljstvu 107. LEBA.
Tu gre predvsem za zemeljski del oskrbe zrakoplovov (tankanje goriva, sprejem in odprava zrakoplovov in vzletno pristajalne steze (čiščenje steze s posebnimi vozili, merjenje drsnosti piste, osvetlitev piste za nočno letenje, ...) in njihovo varnost v primeru nesreč (gasilska služba, medicinska služba, ... ). Ne gre pa pozabiti tudi na pripadnike čŒKIRS z zagotavljanjem TTKS (taktičnih zvez).
Video Reševanje 'sestreljenega' pilota
Foto: Emil Jalovec GŠSV in Borut Podgoršek
Več o Vaji Zmožnosti 2008
Bojne zmožnosti 2008
BRZOL
1. Kako je poveljnik Igor Strojin zadovoljen s potekom letalskega dela vaje? S prikazom!Z letalskim delom predstavitve smo zadovoljni. Na vaji so enote BRZOL prikazale vajo bojnega iskanja in reševanja, ki je v zaključku vključevala tudi bojno streljanje z letali PC-9M. Bojnih zmogljivosti sredstev zračne obrambe žal v Sloveniji zaradi prostorskih pogojev ne moremo prikazati, je pa zato raketna baterija Roland nedavno izvedla zelo uspešno taktično vajo z bojnim streljanjem v Grčiji. Za BRZOL je bila predstavitev notranji javnosti zelo pomembna zaradi predstavitve naših zmogljivosti v smislu prihodnjega združenega bojevanja rodov. Predstavitev naših enot je velikega pomena tudi z vidika pridobivanja novih kadrov, saj se tako lahko seznanijo z delom na sicer zelo zanimivim, vendar hkrati zahtevnim področju. Glede na izredno zanimanje ter pohvale obiskovalcev ocenjujem, da je bila naša predstavitev na vaji uspešna.
2. Kaj za BRZOL pomeni bojno streljanje, kakršnega so izvajali PC-9?Bojno streljanje z letali PC-9M je za izurjenost pilotov in tehničnega osebja izrednega pomena, zato tovrstna streljanja izvajamo vsaj trikrat letno, saj je predpogoj za ustrezno izurjenost tako pilotov kot vseh podpornih ekip zadostno število kvalitetno izvedenih streljanj. Namen vaje Bojne zmožnosti 2008 pa je bil predvsem prikazati zmožnosti delovanja sredstev, zato so izostali nekateri taktični postopki, ki pa jih sicer izvajamo. Pri tem seveda stremimo k izvajanju streljanja v čimbolj realni situaciji. Tudi rezultati tega streljanja so nazorno prikazali vrhunsko usposobljenost naših pilotov.
3. Kaj pa bombardiranje? Omenjali so 250 kg bombo?
Na vaji so letala PC-9M odvrgla vadbene bombe BDU-33, pri čemer je vsako letalo nosilo po 6 bomb, torej skupno 12 tovrstnih bomb. Žal pa Osrednje vadišče Poček trenutno ne omogoča odmetavanje bomb večjega kalibra oz. teže.
15. HEB
V organizacijskem pogledu so se priprave izvajale preko našega častnika za zvezo ter usklajevanjem zahtev z našimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.
2. Sodelovanje z ESD?
15. HEB in ESD veže tradicionalno večletno sodelovanje na področju obojestranskega usposabljanja. Obe enoti se zavedata, da bosta v primeru izrednih dogodkov med prvimi na kraju nesreče oz. prizorišču. Zato so tudi dosedanje predstavitve v javnosti potekale v sodelovanju teh dveh enot. Težko si predstavljamo akcijo ESD brez podpore helikopterske komponente z svojim vertikalnim manevrom in obratno, delovanje helikopterske enote brez podpore vsaj dela enote ESD in njenim udarnim orožjem - presenečenja.3. Kako pravzaprav teče scenarij in obveščanje v primeru sestrelitve pilota?
Prvo informacijo o sestrelitvi pridobimo od drugega letala, katero je skupaj z prvim opravljalo določeno nalogo. To letalo posreduje po radijski zvezi podatek o lokaciji padca letala, po možnosti o vrsti poškodb sestreljenega pilota (mobilen, nemobilen), skratka čim več podatkov o ponesrečenem in o lokaciji ter o položajih in enotah nasprotne strani. V tem času drugo letalo ves čas kroži nad lokacijo in jo poskuša zavarovati.
4. Kakšna je bila funkcija 15. HEB na vaji BZ2008?
5. S čim so bili oboroženi helikopterji, ki so varovali območje?
Helikopterji Bell 412 so bili na vaji oboroženi z mitraljezi FN MAG 7,62 mm, helikopterji AS 532 Cougar pa niso oboroženi.
6. Kako dolgo v dejanski situaciji traja evakuacija pilota in kako so proti izstrelkom zaščiteni naši helikopterji?
7. Kako ste zadovoljni s prikazanim in rezultati?
Predstavitev bojnega iskanja in reševanja na tej vaji je v našem primeru realno prikazala naše sposobnosti in nivo naše usposobljenosti. Dejstvo pa je, da nivo opremljenosti ne sledi nivoju izurjenosti posadk ob tovrstnih akcijah.
8. Je potrebno še kaj dopolniti, popraviti, ...
LETŠ
1. Kako dolgo poteka oboroževanje enega pilatusa (rakete in mitraljez) do trenutka, ko letalo lahko dejansko poleti? Kaj vse morajo opraviti orožarji in drugi strokovnjaki? Kateri profili se vse ukvarjajo s sistemi, oborožitvijo in samim letalom?Običajen 'turn-around time' za letalo PC-9M je okoli 33-35 minut. To je samo delo na letalu od trenutka, ko letalo po pristanku pripelje na ploščad in jo po oskrbi zopet zapusti. Vedeti je treba, da priprava streliva (predvsem raket in bomb) vzame še nekaj dodatnega časa, ki pa ni vezano za letenje samo, ker se odvija ločeno.2. Koliko ljudi je potrebnih za to delo?
Običajno na letalu delajo 2-3 orožarji in en AMS (Airframe, Motor and Systems) letalski tehnik. IRE (Instruments, Radio and Electronics) tehnik je prisoten po potrebi in pokriva več letal hkrati.
3. S kakšnimi orožji so streljali na vaji BZ2008? Količina porabljenih raket in municije?
Na vaji so letala uporabljala:
· Vadbene bombe BDU-33, vsako letalo je nosilo po 6 bomb na dveh skupnih nosilcih.
4. Kako pripravljajo pilote na psihični pritisk, ki se pojavlja ob bojnem streljanju oziroma na delovanje v bojnih razmerah?
Najboljša priprava je zadostno število streljanj, ki jih opravi vsak pilot. V letalstvu se vedno najprej naredi veliko število fiktivnih streljanj. PC-9M s svojim balističnim sistemom in sistemom za analizo poleta omogoča učinkovito 'suho' streljanje. Seveda ima bojno streljanje svojo težo, a so piloti zelo dobro pripravljeni. V letalstvu ne poznamo manevrskega streliva. Tudi če uporabljamo vadbene bombe in vadbene glave raket, imajo takšni projektili viden učinek na tarči.
9. BZO
1. Kakšna je bila funkcija 9.BZO oziroma baterije roland in s čim ste se predstavili na vaji BZ2008?9. BZO je na vaji predstavil zmogljivosti iz sestave raketne baterije roland in sicer Raketno orožje roland ter Center upravljanja ognja roland. Poveljniška baterija je predstavila Mobilni taktični operativni center. Vse baterije iz sestave 9. BZO so tik pred vajo BZ2008 sodelovale na zahtevnih vajah ter bojnih streljanjih v Sloveniji ter tujini in zato 9. BZO ni bil vključen v dinamični del predstavitev. Bojnih zmogljivosti, ki jih ponazarja bojno streljanje z oborožitvenimi sistemi 9. BZO pa na žalost v Sloveniji zaradi prostorskih pogojev ne more izvajati. Na vaji je sodelovalo 8 pripadnikov bataljona.
2. Glede na vsa usposabljanja, ki smo jim bili priča letos me zanima, kako vidi namestnik poveljnika 9. BZO stotnik Vincenc Arko sodelovanje na tej vaji?
V 9. BZO smo v letošnjem letu izvajali veliko število zahtevnih taktičnih vaj in bojnih streljanj v domovini in tujini kjer smo dvigovali ter preverjali naš nivo povezljivosti, usposobljenosti ter izurjenosti. Sodelovanje 9. BZO na vaji Bojne zmožnosti 2008 je bila predvsem priložnost za predstavitev zmogljivosti zračne obrambe in 9. BZO pripadnikom Slovenske vojske ter ostali javnosti.
Na vseh letošnjih nalogah, ki smo jih izvedli in prav tako tudi na tej vaji smo pripadniki bataljona zračne obrambe pokazali, da se vedno trudimo biti usposobljen, motiviran skratka kompetenten partner z upoštevanja vrednimi zmogljivostmi tako v domovini kot v zavezništvu. Naš cilj predstaviti enoto, področje dela, zmogljivosti in poleg tega poudariti in približati obiskovalcem vlogo vsakega posameznika – pripadnika zračne obrambe smo uspešno dosegli.
107. LEBA
1. Kakšna je bila funkcija 107. LEBA na vaji in s čim ste se predstavili na vaji BZ2008 smo vprašali namestnika poveljnika 107. LEBA majorja Aleša Zajca?
Naloga 107. Letalske baze (107. LEBA) je bila logistično podpreti enote BRZOL, konkretno 15. Helikopterski bataljon in Letalsko šolo. 107. LEBA je imela v širšem vodstvu vaje častnika za povezavo, sodelovala pa je s četo za podporo letenja (čŒPL) in četo za komunikacijo informatiko in navigacijske sisteme (čŒKIRS). Iz čŒPL sta sodelovali dve skupini in sicer skupina za prevzem bojnega streliva za zrakoplove s štirimi pripadniki, ki so opravljali dnevne dvige bojnega streliva na dveh različnih lokacijah ter skupina za postavitev tarč, prav tako s štirimi pripadniki, ki pa je prav tako dnevno pripravljala tarče na samem rajonu tarč OSVAD Poček. Sodelovali smo tudi s četo za komunikacijo informatiko in navigacijske sisteme (čŒKIRS), ki je zagotavljala taktične zveze (TTKS) za potrebe 72. Brigade SV z osmimi pripadniki. Na samem letališču Cerklje ob Krki pa je sodelovala še dežurna letalska ekipa (DLE), v kateri sodeluje šestnajst pripadnikov. DLE je razdeljena na dve podskupini. Prva je dežurna gasilsko reševalna služba, v kateri so vodja intervencije, gasilci reševalci, gasilec-opazovalec, medicinska ekipa ter upravljalec avto-dvigala. Drugo podskupino pa tvori dežurna ekipa za oskrbo, v kateri so bili vozniki-manipulanti, ornitolog, ekipa za sprejem in odpravo zrakoplovov ter ekipa za vzdrževanje, v kateri so vzdrževalec, voznik kompaktnega stroja ter elektrik-energetik.
2. Kako so potekale priprave na vajo Bojne zmožnosti 2008?
Same priprave so potekale predvsem preko koordinacijskih sestankov v sklopu BRZOL ter koordinacijskih sestankov 72. Brigade SV po delovnih točkah. V zaključni fazi pa smo opravili koordinacijo tudi na samem terenu OSVAD Poček, znotraj 107. LEBA in BRZOL, ter tudi 72. Brigade SV po delovnih točkah.
3. Kako dolgo poteka priprava poligona in tarčne situacije?
Sama fizična priprava poligona oz. priprava tarčne situacije vzame nekje uro do uro in pol časa, odvisno od postavitve tarč. Postavitev tarč pa je odvisna od vrste streliva (rakete, bombe, mitraljez). Seveda pa je potrebno v pripravljalnem obdobju opraviti tudi nekaj koordinacijskih sestankov in pa ogled rajona tarč, kar bi tudi lahko šteli v čas potreben za pripravo poligona.
4. Kateri profili se vse ukvarjajo s pripravo take vaje?
Kot sem že omenil v prvem vprašanju so to predvsem službe in enote za logistično podporo letalskih enot oziroma zemeljsko oskrbo letališča Cerklje ob Krki, ki so združene v enoti 107. LEBA in sicer v čŒPL - četi za podporo letenja, ter oddelku S-4 v poveljstvu 107. LEBA.
Tu gre predvsem za zemeljski del oskrbe zrakoplovov (tankanje goriva, sprejem in odprava zrakoplovov in vzletno pristajalne steze (čiščenje steze s posebnimi vozili, merjenje drsnosti piste, osvetlitev piste za nočno letenje, ...) in njihovo varnost v primeru nesreč (gasilska služba, medicinska služba, ... ). Ne gre pa pozabiti tudi na pripadnike čŒKIRS z zagotavljanjem TTKS (taktičnih zvez).
Video Reševanje 'sestreljenega' pilota
Foto: Emil Jalovec GŠSV in Borut Podgoršek
Več o Vaji Zmožnosti 2008