Mešane ekipe civilnih oseb in vojakov
Enota je bila zamišljena zelo ambiciozno, saj so predvidevali, da bosta v Sloveniji dve vojaški letališči, poleg letalske baze na Brniku še v Cerkljah ob Krki. V enoti naj bi tako bilo 60 pripadnikov, ki bi bili razdeljeni v tri vode, in sicer vod za kontrolo zračnega prometa (KZP), v vod letalskih informacij (ARO) in vod za letalsko meteorologijo (METEO), ki naj bi svoje storitve zagotavljali 24 ur na dan vse dni v letu. Zaradi racionalizacije so načrte spremenili in tako so v sodelovanju s civilnimi oblastmi določili, da bodo te službe mešane. To pomeni, da so v njih zaposleni tako civilne osebe kot tudi vojaki in vojaški uslužbenci, zadnjih dveh je skupaj dvanajst. Dva od njih sta v vodu za letalsko meteorologijo, šest jih je v vodu letalskih informacij in štirje v kontroli zračnega prometa. Poleg njih civilista opravljata delo v meteorološki službi, trije pa v kontroli letenja. Vsi zaposleni imajo opravljene vse civilne licence, ki so mednarodno priznane. Pripadniki SV imajo opravljena tudi nekatera vojaška šolanja, in sicer šolanja za vojaške uslužbence ali častniško in podčastniško šolo ter redna vojaška usposabljanja. Trenutno se za delo v kontroli letenja usposabljata bodoča kontrolorja, ki bosta civilni osebi in zaposlena pri Kontroli zračnega prometa Slovenije (KZPS), še šest kandidatov pa je bilo izbranih na razpisu in se bodo šele začeli usposabljati. S širitvijo in večanjem letališča Cerklje ob Krki bodo dobili tudi nov kontrolni stolp. Prognostik iz meteorološke službe in vsi zaposleni v ARO zaradi zelo posebnega znanja opravljajo svoje delo tudi na letališču Jožeta Pučnika na Brniku.
Kontrola zračnega prometa
Kontrola zračnega prometa obsega tri službe, in sicer letališko, priletno ter območno kontrolo letenja, ki pokrivajo vse segmente zračnega prostora. Na letališču Cerklje ob Krki deluje letališka kontrola letenja, katere naloga je zagotavljanje varnosti na tleh in v zraku. Njihovo območje delovanja se razprostira devet kilometrov okrog letališča in 1500 metrov visoko. Nadzirajo ves promet na manevrskih površinah in skrbijo za varnost ter predpisane razdalje med vozili, letali in helikopterji tako na tleh kakor tudi v zraku. Vsa vozila vseh letaliških služb, ki se gibljejo po manevrskih površinah, morajo za vsak premik dobiti dovoljenje kontrole letenja. Ta jim premik dovoli ali prepove, kar je odvisno od letalskega prometa. V stolpu navadno delata dva kontrolorja hkrati, saj imajo delovne omejitve. Tako morajo vsaki dve uri oziroma vsake tri ure, odvisno od načina dela, imeti eno uro počitka. 
Delo kontrolorjev je med najbolj stresnimi poklici, zato imajo tudi omejitev mesečne delovne obveznosti. Na mesec tako ne smejo delati več kot 160 ur, trimesečno povprečje pa mora biti nižje od 154 ur na mesec. Po besedah vojaškega uslužbenca Janija Rudmana, ki nam je predstavil delo kontrolorjev na letališču Cerklje ob Krki, kjer dela že 18 let, je delo na vojaškem letališču nekoliko drugačno kakor na civilnem. Posebnost je v tem, da vojaški letalniki izvajajo različne režime leta, ki jih civilni načeloma ne. Med njimi so skupinsko letenje, letenje na nizkih višinah, pristajanje helikopterjev z avtorotacijo, urjenje enot zračne obrambe, šolanje pilotov in ne nazadnje oboroževanje letal, ki ga izvajajo na natančno določenem kraju. To zahteva od kontrolorjev letenja, da v vsakem trenutku natančno vedo, kje je kateri izmed letalnikov. Pri tem si pomagajo s tako imenovanimi stripi, ki so nekakšni papirnati trakovi na plastičnih nosilcih različnih barv. Različne barve pomenijo različne tipe letalnikov, položaj stripa pa pove, kje je posamezni letalnik, in sicer na letališču, zunaj njega ali pa šele čaka, da ga uvrstijo med tiste, ki bodo vzleteli. Na stripu so zapisani vsi pomembnejši podatki o letalniku, časovnica leta, način letenja itn. Prihodnje leto naj bi v okviru prenove letališča zgradili nov stolp kontrole letenja, v katerem je predvidena tudi priletna kontrola letenja. Letališče bodo opremili z vsemi potrebnimi radionavigacijskimi sredstvi, da bo lahko odprto neprenehoma. Tako bo omogočeno tudi IFR-letenje, ki zdaj zaradi neopremljenosti letališča ni mogoče. Do takrat v četi za vojaški zračni promet pričakujejo tudi kadrovske okrepitve, s katerimi bodo lahko zagotavljali nemoten potek dela.
Služba letalskih informacij
V službi letalskih informacij pilotom posredujejo vse podatke, ki jih potrebujejo za varen let. Med njimi je obvestilo letalcem (notice to airman – NOTAM), ki je samo en način obveščanja pilotov, ki ga izdaja KZPS v Ljubljani. Pilotom pripravljajo načrte letov (flight plan), pri čemer si pomagajo s posebnimi priročniki, v katerih so vsi podatki o vseh letališčih, omejitvah, postopkih pristajanja in karte letališč, torej vse, kar mora pilot vedeti na določenem letu. Načrt leta mora biti v službo letalskih informacij (airport reporting office – ARO) oddan od največ štiri do najmanj pol ure pred vzletom letalnika, kar je odvisno od načina letanja VFR ali IFR. čŒe letijo v tujino, mora biti načrt leta posredovan tudi v Bruselj, kjer Eurocontrol vsak let vpiše v bazo vseh letov in tako prek regijskih centrov nadzira letalski promet nad vso Evropo. 
Poslane načrte letov lahko v Bruslju potrdijo, popravijo ali zavrnejo, odvisno od gostote prometa na določenih koridorjih. ARO o vseh spremembah obvesti pilota. Let je lahko načrtovan tudi v obeh načinih letenja VFR in IFR. V tem primeru pilot preide iz enega v drug način letenja na določeni točki. ARO o vseh letih obvesti letališko kontrolo letenja, podatke pa vpišejo tudi v sistem AFTN, ki je viden po vsem svetu tako, da letalnik, ki leti na neko drugo letališče, tam že pričakujejo in vedo kdaj, iz katere smeri in na kateri višini bo priletel v njihov zračni prostor, saj ima kontrola letenja podatke o namembnem letališču, kar je zapisano na prej omenjenem stripu. čŒe pilot pristane na letališču, kjer ni letališke kontrole letenja, mora let koordinirati z letališko kontrolo letenja, ki je pristojno za določeno letališče. Pristanek mora sporočiti v ARO, saj bi v nasprotnem primeru lahko sprožili iskalno akcijo. Vsi leti so namreč tudi časovno opredeljeni in računalnik samodejno javlja lete, ki so zaradi nejavljanja pilotov »predolgi« in mogoče zato tudi v težavah.
Na letališču Cerklje ob Krki povprečno od 25 do 35 letov na dan
Na letališču Cerklje ob Krki imajo v povprečju med 25 in 35 letov na dan. Število operacij na letališču se je s selitvijo 15. HEB z Brnika zelo povečalo. Letališče je med delavnikom zaprto za civilni promet, ki lahko poteka ob dela prostih dneh na civilnem delu letališča. Takrat se zračni prostor spremeni iz D v G, torej v nekontroliranega. Vse operacije na letališču takrat nadzira ARO na Brniku. Vsi, ki bi želeli leteti na to letališče s civilnimi letalniki in niso »abonenti«, morajo pridobiti posebno dovoljenje BRZOL in napovedati svoj prihod vsaj 24 ur prej. Višji vodnik Dušan čŒernelič in desetnik David Mustar, ki sta nam predstavila delo v ARO, sta povedala, da sta se šolala na Kontroli zračnega prometa Slovenije v Ljubljani. Predavanja trajajo štiri mesece, po opravljenih izpitih pa kandidata čaka šestmesečna praksa na Brniku. Tam kandidat dobi »rating« z licenco za ARO za letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Za opravljanje dela na drugih letališčih mora kandidat pod nadzorom inštruktorja opraviti določeno število ur na tem letališču. Licence in zdravstvene preglede morajo uslužbenci ARO obnavljati na dve leti.
Letalska meteorološka služba
Letalska meteorološka služba je posebna veja meteorologije, ki je specializirana za potrebe letalstva. Tu je poudarek na meteoroloških pojavih, pomembnih za letenje, med katerimi sta tudi zaledenitev in strižni veter oziroma turbulence, ki za splošno javnost niso pomembni. Meteorolog ima vsak dan tako imenovani brifing, na katerem pilote seznani z vremenom v Sloveniji, s posebnostmi, kot so nevihtni oblaki, megla, turbulence, veter, fronte, zračni tlak, nevarnost zaledenitve itn. Pilote obvesti tudi o vremenu na destinacijah zunaj Slovenije, če je treba. 
Letalska meteorološka služba je hkrati tudi oddelek oziroma referat Agencije za okolje, Urada za meteorologijo, prek katerega je vključena v njihov intranet, na katerem imajo na voljo vse njihove produkte, vremenske modele in napovedi. Opremljeni so enako kakor druga letališča, kar pomeni, da vojska dobi vse podatke, ki jih potrebuje. Osnova so opazovanja, ki se tu izvajajo vsak dan. Pripravljajo dve obliki sporočil, in sicer METAR za potrebe letalstva ter SYNOP za potrebe običajnih vremenskih sporočil za širšo javnost. Kontroli letenja zagotavljajo podatke o zračnem tlaku in hitrosti ter smeri vetra, ki so nujni za obveščanje pilotov. Te in druge podatke meteorolog vpisuje v obrazce, ki sestavljajo strnjen niz podatkov za letališče. Prek intraneta vidijo vremenske in druge prognostične karte za Slovenijo ter napoved za deset dni naprej. Njihov delavnik se začne ob 6. uri zato, da spremljajo stanje vremena pred letenjem in da pripravijo prognoze za pilote. »Zaradi strnjenega niza klimatoloških parametrov meteorologi spremljajo stanje vremena tudi popoldan med 18. in 21. uro. Letalska meteorološka služba na letališču Cerklje ob Krki je uradna meteorološka postaja od leta 2005,« je med drugim še povedal vojaški uslužbenec Franc Cvelbar. Kljub jasno opredeljenim nalogam, ki jih opravljajo določene službe, pogled na delovna mesta, kjer sedijo civilne osebe in vojaki, povzroči nekoliko zmede pri obiskovalcih. Namestnik poveljnika čete za vojaški zračni promet nadporočnik Peter Lenarčič nam je zato pojasnil, da je ta četa samostojna in pod poveljstvom BRZOL. Zaradi posebnosti dela četa ni samostojno operativna, ker nima dovolj kadra in svojih zmogljivosti, da bi bile vse te službe samostojno razvite. Velike vojske v Natu imajo samostojno vojaško meteorološko službo in vojaško kontrolo letenja. To zahteva kader in lastne zmogljivosti, na primer pri meteorologiji moraš imeti svojo programsko opremo, torej modele, računalnike, ki to poganjajo, in znanje za razvoj. »To je velik logistični projekt, zato je bilo pri nas zaradi majhnosti in omejenih potreb dogovorjeno sodelovanje s civilnimi službami. 
Nimamo vojaške meteorološke službe in vojaške kontrole letenja. Kader zagotavljamo tako, da vse te službe sodelujejo s civilnimi organizacijami, Kontrolo zračnega prometa Slovenije in Uradom za meteorologijo Agencije za okolje RS. Sodelovanje je v bistvu prepleteno. Imamo neke vrste hibridne službe. Meteorološka ekipa je mešana, v njej imamo civilne in vojaške pripadnike, v ARO so trenutno le vojaški pripadniki, kontrola letenja pa je tudi mešana. Nekaj je civilnih oseb in nekaj vojakov. To je zaradi primanjkljaja kadra, vojaški kader pa je priučen. Zahteva je, da te službe delujejo enako strokovno in tudi po enaki zakonodaji ter predpisih kot civilne službe, zato sta civilni firmi želeli, da imata tukaj svoje ljudi. Tu imamo tri vode za vsako službo posebej, hkrati pa so to tudi oddelki civilnih služb. Vsaka služba ima še civilnega šefa, ki določa delovni razpored, jaz kot vojaški poveljnik pa zagotavljam, da so ljudje tukaj, ko jih potrebujejo. BRZOL pove svoje želje in potrebe po naših službah, mi pa uskladimo delovne čase,« je še dodal nadporočnik Peter Lenarčič.
Fotografije: Borut Podgoršek