Tovorni letalski promet naj bi se zmanjšal za 13 odstotkov, potniški za 5,7 – Izguba letalske industrije naj bi dosegla 4,7 milijarde dolarjev.
Avtor: Dr. Bojan Beškovnik, DELO FT – Logistika 20.04.2009, www.delo.si
Finančna kriza, ki je zajela že večino svetovnega gospodarstva, je pokazala svojo temno plat tudi v letalskem prometu. Podobno kot v pomorskem prometu se je tudi v letalskem zaradi upada mednarodne menjave blaga promet zelo zmanjšal. Obsežno znižanje povpraševanja po različnih dobrinah se odraža tudi v letalstvu, kjer se prevažajo predvsem manjše in lažje pošiljke, ki potrebujejo krajši čas potovanja, ali pa dragocenejše pošiljke, ker je varnost transporta večja. S čarterskimi tovornimi poleti pa se prevaža tudi blago, ki je velikih dimenzij, je zelo težko in ga je treba hitro prepeljati na daljših čezmorskih razdaljah.
Manjša proizvodnja novih letal
Boeing in Airbus poročata, da se bo dobava novih letal letos znižala za 20 do 30 odstotkov. V prvem letošnjem trimesečju je imel Boeing 5,2-odstotni upad dobave komercialnih letal v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Z dobavo 121 letal so 
svojo pričakovano letno proizvodnjo zmanjšali na 480 letal. Med temi je večina letal serije 737, katerih so v prvem trimesečju izdelali 91.
Pri Airbusu ne zavračajo možnosti, da bodo morali ob polletju napovedi glede proizvodnje še dodatno zmanjšati. Po zdajšnjih napovedih naj bi izdelali med
Manj tovornega letalskega prometa
Tovorni letalski promet se je januarja na svetovni ravni zmanjšal za zaskrbljujočih 23 odstotkov. Pri tem se je še posebno zmanjšal tovorni promet v treh zelo pomembnih državah, na Japonskem, v Indiji in na Kitajskem, kjer je bil upad celo 28-odstoten. Zmanjšanje letalskega prometa pomeni, da se kriza še ne poslavlja, saj se z letali prevaža blago z višjo dodano vrednostjo. Tako kot v pomorskem prometu pa se še najbolje drži letalski promet na Bližnjem vzhodu, kjer bi se letošnje leto lahko končalo celo z rastjo, ki pa naj kljub vsemu ne bi presegla 1,5 odstotka.
Zaradi manjšega prometa se zmanjšujejo tudi prihodki letalskih družb. Pod pritiskom upada prometa in zaradi visokih zadolžitev najema letal je v zadnjem letu prenehalo delovati 40 letalskih družb, ki so imele dvoodstotni delež svetovnega letalskega prometa. V bistveno boljšem položaju so družbe, ki imajo lastna letala. Družbe z letali na lizing imajo namreč redne mesečne stroške za najem letal četudi letala ne letijo ali so prisiljena leteti po bistveno nižjih cenah.
Za izhod iz krize od tri do pet let
Po besedah generalnega direktorja Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) Giovannija Bisignanija gre za najtežje stanje v letalskem prometu v zadnjih 70 letih oziroma po drugi svetovni vojni. Primerjava z 11. septembrom 2001 ni več mogoča, pravi Bisignani. Po 11. septembru je letalska industrija utrpela upad prihodkov v višini 23 milijard dolarjev, vendar se je pobrala v treh mesecih, po sedanji krizi pa naj bi potrebovala od tri do pet let, da bo dosegla raven izpred dobrega leta.
Poslovanje pa vsekakor olajšuje nižja cena letalskega goriva. Lani je bil celoten znesek za porabljeno gorivo v letalskem prometu kar 168 milijard dolarjev. Ob sedanji ceni surove nafte po približno 50 dolarjev za sod bo letošnji strošek za pogon letal tudi do 30 odstotkov manjši kot je bil lani, kar pomeni približno 116 milijard dolarjev.
Še slabše napovedi
IATA je v svoji pred kratkim objavljeni napovedi za letos popravila pričakovanja, vendar so ta žal še slabša, kot so bila tista, ki so jih predstavili v zadnjem lanskem četrtletju. Takrat so napovedovali 2,5 milijarde dolarjev izgube letalske industrije, ki pa naj bi se po novih predvidevanjih povzpela kar na 4,7 milijarde. Še v decembru je bila podana ocena, da naj bi se tovorni promet letos zmanjšal za pet odstotkov, potniški pa za dobre tri. Po novih izračunih in na podlagi doseženega v prvem letošnjem trimesečju naj bi se tovorni promet zmanjšal kar za 13 odstotkov, potniški pa za 5,7.
Svetla točka naj bi bil letos trg Severne Amerike, kjer naj bi imela letalska industrija 100 milijonov dolarjev dobička, prvotna napoved 300 milijonov dobička je bila še bolj optimistična. Tudi na tem trgu bo povpraševanje po letalskih prevozih verjetno upadlo, vendar ne tako močno kot drugje. Zdajšnje povpraševanje po letalskih prevozih je v Severni Ameriki zelo uravnoteženo, zmogljivosti pa so dobro izkoriščene, kar pomeni, da se bo letalska industrija veliko lažje prilagodila slabšim razmeram na trgu.
Kako iz krize?
Ravno nasprotno se pričakuje za azijsko in pacifiško območje, kjer naj bi se povpraševanje po poletih zmanjšalo med šest in sedem odstotkov, medtem ko naj bi se zmogljivosti letalskih prevoznikov zmanjšale le za štiri odstotke. Zato naj bi imela azijska 
regija letos 1,7 milijarde dolarjev izgube. Na tem območju je največji japonski trg, medtem ko je indijski v zadnjih osmih letih najhitreje rasel. Vsekakor je pomembna tudi Kitajska, kjer naj bi povpraševanje po mednarodnem letalskem prometu upadlo med pet in deset odstotkov.
Tudi napovedi za Evropo niso prav nič rožnate. Povpraševanje po letalskem prometu naj bi se zmanjšalo od šest do sedem odstotkov zaradi zmanjšanja BDP v EU in manjšega povprečnega splošnega standarda prebivalstva v EU. Letalske družbe naj bi bile sposobne svoje zmogljivosti zmanjšati le za tri ali štiri odstotke, kar pomeni, da se bo morala tudi Evropa sprijazniti z izgubo v letalski industriji. Ta naj bi po zadnjih izračunih IATE dosegla približno milijardo dolarjev.
Kako iz nastale krize v letalskem prometu? Pravega recepta ni, saj je letalski promet zelo odvisen od razmer v svetovnem gospodarstvu. Že sama narava poslovanja tovornega letalskega prometa temelji na prevozu blaga višjega cenovnega razreda in z višjo dodano vrednostjo. čŒe je takšnega blaga manj, je manj tudi letalskega tovornega prometa. Pa tudi potniški promet je neposredno odvisen od gospodarskih razmer, saj se v kriznih časih vsi odpovedo dražjim in prestižnejšim potovanjem.
Vir: Dr. Bojan Beškovnik, DELO FT – Logistika 20.04.2009, www.delo.si
Fotografije: Borut Podgoršek