Za hitrejše dostope na določene lokacije je najhitrejši dostop z letalom. čŒeprav mnogokrat na teh mestih ni prostora za postavitev ustreznega letališča, se kljub temu najde prostor za potrebno pristajalno stezo. Tako na nemogočih lokacijah (največkrat med dolinami gora ali majhnimi ravnimi površinami, med zalivi morij ali vrhu planot) najdemo letališča, kamor prihajajo potniki in turisti. Sodijo med najzahtevnejše in med spektakularnejše na svetu. Ta način prihoda, v izbrani kraj, je za potnike enostaven, za posadko letala pa zahteven, nevaren in včasih celo predrzen. Letališča največkrat niso opremljena z ILS pristajalnim sistemom, nimajo osvetljene steze in so odprta le v dobrih pogojih vidljivosti.
Smučarski center Courchevel v francoskih alpah (francoski departma Savoie) ima v svoji neposredni bližini majhno letališče. Lega letališča je nenavadna. Začetek steze je tik nad strmim skalnim pobočjem, delno poraslim z gozdom. Začetka steze je na nadmorski višini 1941 metrov, zaključek steze s ploščadjo pa na 2006 metrih (višinska razlika 65 m), kar je za 537 m dolgo stezo veliko. Steza ima na svoji dolžini tri vzdolžne naklone, največji znaša kar 18,66%.
Na letališču pristajajo manjša letala, od katerih je večina privatnih, občasno pa tudi helikopterji ali čarterji. Med večjimi letali, ki so pristajala na letališču je bil Dash 7 Austrian Arrows (včasih Tyrolean Airways), ki je letel iz letališča Innsbruck. Letalo ima dobre možnosti za pristanke na kratkih stezah (STOL) in je primerno prav za taka letališča. Na enournem poletu je večji del poleta potekal preko Alp. Krajša proga je tudi z letališča Saint Exupery Airport (LFLL) pri Lyonu.
Vsi prihodi na letališče so vizuelni s pristankom, ki je možen samo v smeri začetka steze 22 in vzleti s smeri steze 4. Piloti morajo pred pristankom opraviti posebno vajo pristanka na letališču.Vzlet - pravzaprav se pri vzletu konca steze ne vidi. To zato, ker je samo zgornjih prvih 123 metrov steze skoraj ravne. Naslednjih 280 metrov steze se spusti navzdol v naklonu 18,66%, ki se na zadnjih 134 metrih zmanjša na naklon 12,50%. Ko se letalo dvigne z zadnjih metrov steze, poleti nad pečino in istočasno izgubi nekaj višine.
Vzletni postopek je v večini primerov naslednji: zakrilca na krilih letala so naravnana na 25 stopinj, zavore vključene in moč povečana na 50% obratov. Ko letalo dobi dovoljenje za vzlet, moč motorjev poveča na 100%, popusti zavore in v kratkem času doseže hitrost V1. čŒe pilot hoče prekiniti vzlet po eni sekundi, potem ko je popustil zavore, je prepozno, da zaustavi letalo.
Pristanek – letalo se mora steze dotakniti na točki označeni s prečno belo črto, na najnižjem delu steze. čŒe se pilotu preveč blešči (sonce, sneg) ali če je pri pristanku že nad strmejšem delu, je najbolje pristanek ponoviti.
čŒe boste imeli priložnost pristati na tem letališču v času smučarske sezone, si boste lahko privoščili redko priložnost, da odsmučate takoj po pristanku letala.
Letališče imate priložnost videti v filmu Jamesa Bonda Tomorrow Never Dies.
Avtor: Franci Jeraj, Revija Letalo