Danes, 19. avgusta, je potekalo redno usposabljanja 15. helikopterskega bataljona (HEB) Slovenske vojske za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Završnica 2009. Helikopterski bataljon je taktična enota Slovenske vojske, namenjena za izvajanje usposabljanja, transporta in zračne podpore enotam Slovenske vojske doma in v mednarodnih operacijah. Med pomembnejše naloge sodi helikopterska pomoč pri zaščiti in reševanju, kjer bataljon izvaja gorsko reševanje, helikoptersko nujno medicinsko pomoč, gašenje požarov, usposabljanje gorskih reševalcev, gasilcev in jamarjev ter prevoz tovora za težko dostopne planinske poti. Poleg tega bataljon opravi še vrsto nalog na področju civilno-vojaškega sodelovanja. Od 2500 ur naleta letno helikopterski bataljon opravi povprečno 400 ur za potrebe zaščite in reševanja ter 250 ur za potrebe civilno-vojaškega sodelovanja.Video
Cilj vaje Završnica 2009 je bil preveriti usposobljenost delovanja 15. HEB v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer v postopkih alarmiranja, reševanja s helikopterjem v gorah, prevozov tovora ob elementarnih nesrečah ter oskrbe na nedostopnih mestih in pri gašenju požarov.
Vajo si je ogledala ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem mag. Alojzom Šteinerjem, namestnikom načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirjem mag. Branimirjem Furlanom ter drugimi visokimi častniki SV in vodilnimi delavci MO, s poslanci Državnega zbora, predstavniki Vlade RS in lokalnih skupnosti ter nevladnih organizacij, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Med organizacijami, ki so vpete v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj s Slovensko vojsko, so Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije in Jamarska reševalna služba, predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter Združenje slovenskih poklicnih gasilcev.
Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je v izjavi za javnost povedala, da Slovenska vojska veliko sodeluje v sistemu zaščite in reševanja, izredno intenzivno pa je prav sodelovanje helikopterskega bataljona. Ministrica je ob tem poudarila, da smo se znašli v paradoksalni situaciji, saj se ob krčenju sredstev na obrambnem področju ob enem izredno povečuje potreba po izvajanju nalog v sistemu zaščite in reševanja. Ministrica je ob tem povedala: »Vedno bomo pazili, da bomo sredstva, usposobljenost, izurjenost in motivacijo kadra v helikopterskem bataljonu usmerjali v delovanje v sistemu zaščite in reševanja, kajti tu se rešujejo človeška življenja.«
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner je v izjavi za javnost povedal, da sodi vaja v cikel rednega usposabljanja brez katerega se ne more pošiljati ljudi v reševalne akcije. Izpostavil je tudi, da imajo piloti Slovenske vojake v primerjavi z ostalimi vojskami več usposabljanja s področja zaščite in reševanja. Prav to pa je tudi prednost, kar se je pokazalo lansko leto ob požaru na Kosovu, ko so piloti Slovenske vojske lahko sodelovali v akciji gašenja požara pripadniki drugih vojska pa ne.
Miroslav Pogačar, predsednik Gorske reševalne zveze je ob koncu vaje poudaril, da je sodelovanje gorskih reševalcev s Slovenko vojsko odlično, saj tudi skoraj vsa reševanja potekajo s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. Helikoptersko reševanja v gorah pa je po njegovi oceni tudi vrh vsega dela gorskih reševalcev in po njegovem prepričanju tudi vseh posadk helikopterjev.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar se je zahvalil za vso pomoč, ki jo je do sedaj namenila Slovenska vojska za izvajanje njihove dejavnosti. Dejavnost Planinske zveze Slovenije je maksimalno usmerjena v področje preventive, ki je tudi najcenejša. Poudaril je, da gorati svet Slovenije in ugodna klima privabljajo vse več pohodnikov in obiskovalcev gora tudi iz tujine, za te množine obiske pa Slovenija še ni povsem pripravljena.
Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj je v izjavi za javnost predstavil postopek alarmiranja in aktiviranja dežurne helikopterske posadke od prejema klica na pomoč. Po njegovih besedah je področje, ki je bilo predstavljeno na današnji vaji izjemno utečeno, racionalno in usklajeno med različnimi strukturami.
Generalni sekretar vlade mag. Milan Cvikl je ob današnji vaji povedal, da je vaja predvsem pokazala, da se za razpoložljiva sredstva zelo veliko naredi. Kljub poskusom komercializacije tovrstne dejavnosti v preteklosti se je pokazalo, da brez helikopterjev Slovenske vojske in Policije ni mogoče izvajati varnega reševanja v gorah. Glede proračuna in sredstev za vojsko pa je povedal, da vse kaže na to, da se denar, ki je na voljo porablja racionalno in dobro.
Zvočni zapisi izjav:
- Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič (MP3 - 1MB)
- Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner (MP3 - 850KB)
- Predsednik Gorske reševalne zveze Miroslav Pogačar (MP3 - 1,1MB)
- Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar (MP3 - 1,1MB)
- Generalni sekretar vlade mag. Milan Cvikl (MP3 - 550KB)
- Predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren (MP3 - 330KB)
- Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj (MP3 - 1,3MB)
- Predsednik odbora za obrambo državnega zbora RS Jožef Jerovšek (MP3 - 200KB)
- Vodja vaje major Roman Hrovat (MP3 - 950KB)
- Pilot stotnik Jesenšek (MP3 - 310KB)
- Predstavnik Policije Robert Sušanj (MP3 - 350KB)
Za potrebe reševanja v gorah in težko dosegljivih predelih je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika v poletnih mesecih vsak dan v pripravljenosti helikopter bell 412. Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo usposobljenosti pilotov in reševalcev, zato je usposabljanje posadk in izvajanje rednih vaj nujno za varno izvajanje nalog ter za uspešno reševanje življenja poškodovancev. Dežurno posadko v helikopterju sestavljajo pilot, kopilot in tehnik letalec, pri reševanju v gorah pa tudi zdravnik, policist in gorski reševalec letalec. Slovenska vojska pri reševanju sodeluje z dežurno posadko letalske enote policije, s katero si delita naloge reševanja v gorah in helikopterske nujne medicinske pomoči, delujeta pa skupaj z gorskimi reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije. Dežurna posadka Slovenske vojske s helikopterji je nepogrešljiva pomoč reševalcem in ponesrečencem, saj skrajša čas reševanja in pot do celostne medicinske oskrbe. Slovenska vojska se v reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenih vključuje skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.
V letošnjem letu je dežurna posadka Slovenske vojske sodelovala že v več kot 90 primerih, kar je več kot leta 2008 v celoti. Opažamo zlasti porast nesreč v gorah, ki so pogosto posledica slabo pripravljenih in neprimerno opremljenih pohodnikov v gore. V pogojih splošne recesije in bistvenega zmanjšanja obsega obrambnega proračuna za leto 2009 ter ob tako povečanem številu reševanj v gorah se lahko zgodi, da bo do konca leta treba zmanjšati obseg drugih oblik delovanja helikopterskega bataljona. Zaradi povečanega obsega naleta v reševalnih operacijah je treba tudi hitreje opravljati redna vzdrževanja helikopterjev s pogosto menjavo rezervnih delov.
Na helikopterjih, ki jih uporablja Slovenska vojska, je treba opravljati redna vzdrževanja na 25 in 50 ur letenja. Tovrstno vzdrževanje se opravlja v Slovenski vojski, večja vzdrževanja, na 250–500 ur letenja, pa se opravljajo v tujini. Uspešnost nudenja pomoči v gorah in drugih posegih v okviru nujne medicinske pomoči je odvisna od vrhunske usposobljenosti in skrajne usklajenosti delovanja vseh reševalcev. Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je trenutno usposobljenih 16 pilotov Slovenske vojske za reševanje s helikopterji bell 412 in 8 pilotov za reševanje s helikopterji AS 532 AL cougar, 9 letalcev tehnikov in 4 operaterji pa za delo s hidravlično dvigalko. Pri svojem delu so ekipe izredno obremenjene, saj poleg izvajanja omenjenih nalog izvajajo tudi usposabljanje novih posadk za naraščajoče število ponesrečencev. Gorska reševalna zveza Slovenije ima v svojih 17 gorskih reševalnih postajah po vsej Sloveniji 450 izurjenih gorskih reševalcev, ki so vodje reševalnih odprav, vsi pa so sestavni del reševalnih zmogljivosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med gorskimi reševalci so vojaki, policisti in prostovoljci.
Proces odločanja o uporabi helikopterjev za potrebe zaščite in reševanja je zapleten, vendar mora potekati zelo hitro, kajti neštetokrat so v nevarnosti življenja ljudi. Po klicu poškodovanca ali nekoga v njegovi bližini na številko 112 se sproži poseben postopek, v katerem regijski center za obveščanje zbere najnujnejše podatke, gorski reševalec – vodja reševalne odprave kliče Center za obveščanje Republike Slovenije, od koder se za pridobitev soglasja alarmira poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, ki mora za uporabo vojaških plovil prositi za soglasje ministrico za obrambo. Po njeni odobritvi posega se s pisnim zahtevkom za reševanje Center za obveščanje poveže s Poveljniškim centrom Slovenske vojske, ta pa vodji dežurne posadke helikopterske enote prepusti presojo glede helikopterske intervencije in iskanja mest za približevanje ponesrečencu skladno z vremenom in delom dneva ter pogoji delovanja v gorah. Zdravnik v reševalni ekipi praviloma oskrbi ponesrečenca na terenu in ga pripravi za prevoz do najbližje bolnice.
Proces odločanja za uporabo helikopterjev pri gašenju požarov poteka podobno, le da so vodje intervencij praviloma gasilci z območja požara. Prenos tovora v nedostopne predele gora poteka skladno s programom civilno-vojaškega sodelovanja, ki ga z nevladnimi organizacijami podpisuje Poveljstvo sil Slovenske vojske.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Slovenska vojska se zavedata, da je vojake treba usposabljati za čimbolj usklajeno in hitro delovanje, saj so prav reševalne akcije mesto, kjer SV s svojo opremljenostjo in izurjenostjo vsakodnevno pomaga pri reševanju človekovih življenj.
Foto: Vekoslav Rajh, des Emil Jalovec, MORS