Delo zgodovinarjev temelji na preučevanju in poznavanju virov o minulem dogodku. Predvsem na podlagi pisnih virov, ki so povečini shranjeni v arhivih. Slovenska zgodovina je bila dolga stoletja povezana s Habsburško monarhijo in z njeno prestolnico – Dunajem. Avstrijski državni arhiv (Österreichische Staatsarchiv – ÖSA) je torej cilj raziskovanja tudi zgodovine na slovenskem.ÖSA se deli na oddelke: Allgemeine Verwaltung- Finanz- Hofarchiv; Archiv der Republik; Haus, Hof und Staatsarchiv; in za nas najbolj zanimiv Kriegsarchiv – KA. V sklopu ÖSA, zanimivo, a ne presenetljivo deluje tudi Madžarska arhivska delegacija.
V tem kratkem opisu se bom bolj osredotočil na vojni arhiv, ki sem ga pred kratkim obiskal. KA danes hrani ogromno dokumentov in arhivskega gradiva, ki sega v več sto tisoč fondov, fasciklov, zemljevidov in fotografij. Zbirka se šteje za najbolj obsežno v srednji Evropi. KA ima svoje korenine v letu 1711, ko je bil ustanovljen Hofkriegskanzleiarchiv. Arhiv je bil podrejen Dvornemu vojnemu svetu (Hofkriegsrat), in njegova osnovna naloga je bilo zbiranje starejših dokumentov, vendar je v teku 18. stoletja začel zbirati tudi sodobne dokumente »svojega« Dvornega vojnega sveta. Leta 1801 je bil ustanovljen Kriegsarchiv, ki je bil podrejen direktno pod Quartermaister General, oziroma takratni Generalštab. Njegova naloga je bila zbiranje dokumentov, zemljevidov in analiz za znanstvene namene in za publikacijo. Tako je leta 1808 začel izhajati vojaško zgodovinski časopis »Österreichische Militärische Zeitschrift«, ki izhaja še danes. Nekaj let pozneje pa je bila ustanovljena danes zelo obsežna knjižnica. Starejši Hofkriegskanzleiarchiv je večino svojih dokumentov predal novo nastalemu Kriegsarchivu. V času prve svetovne vojne je arhiv zbiral ogromno količino dokumentov, ki so prihajali vsakodnevno s fronte. V ta namen so zaposlili veliko novih delavcev. Leto 1918 predstavlja prelomnico tako za KA, kakor tudi za celotno Habsburško monarhijo. Do tedaj je arhiv deloval pod vojaško oblastjo s propadom monarhije pa je arhiv postal strogo civilna inštitucija. Naloge pa so ostale iste. Po končani vojni so države naslednice na podlagi mirovne pogodbe dobile pravico tudi do nekaterih arhivskih dokumentov, katere so v obdobju med vojnama pošiljali v prestolnice držav naslednic. Tako je nekaj arhivskega materiala takrat romalo tudi v Beograd. Koliko je sedaj teh dokumentov v Beogradu je težko reči.
Z Anschlussom je postal KA del organizacij nemških vojnih arhivov in sicer pod imenom »Heeresarchiv Wien«. Proti koncu druge svetovne vojne je bil Dunaj tarča nešteto zračnih napadov in bombardiranj v katerih je bilo izgubljenega kar nekaj gradiva. Po letu 1945 pa je bil KA kot oddelek dodeljen Avstrijskemu državnemu arhivu. Danes se KA sestoji iz 22 dokumentarnih skupin, ki se jih lahko razdeli na pet večjih: Personalakten; Feldakten; Allerhöchster Oberbefehl, Zentral- , Mittel- , und Territorialbehörden; Marin und Luftfahrtruppen; Kollektionen der Karten.
V letih 1984 – 1987 je KA doživel nekaj prenov, te so se nanašale predvsem na dokumente nastale v času republike in časa Anschlussa, ki so jih prenesli na Archiv der Republik, prav tako se je obsežna knjižnica vključila v knjižnico Avstrijskega državnega arhiva. Vsi oddelki ÖSA so bili dolga leta razporejeni po različnih stavbah po vsem Dunaju. Tako je bil KA od leta 1905 nameščen v vojašnici na Stiftgasse, za današnjim Museum Quarier. V letih 1991 – 1993 pa se je, kakor večina ostalih oddelkov arhiva preselil v novo zgrajeno stavbo na Erdbergu, natančneje na Nottendorferstrasse 2.
Za slovensko vojaško zgodovino je najbolj obsežno gradivo predvsem v zvezi s pehotnimi polki, ki so imeli naborne okraje na slovenskem etničnem ozemlju. Od 17. ljubljanskega pešpolka, 87. celjskega pešpolka, 47. mariborskega pešpolka, 97. tržaškega pešpolka, 27. graškega pešpolka, 7. celovškega pešpolka, 20. tržaškega lovskega bataljona, 7. kanalskega lovskega bataljona, 8. koroškega lovskega bataljona, 9. štajerskega lovskega bataljona, 4. celovškega domobranskega pešpolka, 26. mariborskega domobranskega pešpolka, 27. ljubljanskega domobranskega pešpolka, 5. dragonska polka, 26. mariborskega črnovojniškega pešpolka do 27. ljubljanskega črnovojniškega pešpolka. Za nas so seveda zanimivi tudi fondi cesarsko – kraljeve mornarice. Za prekmurske oziroma ogrske enote pa je primernejši arhiv v Budimpešti.
Osebno me je pot na Dunaj vodila zaradi raziskovanja arhivskega gradiva v zvezi z Avstro – Ogrskim letalstvom (Luftfahrtruppen – LFT) v katerem je služilo tudi veliko slovenskih fantov. Uradno se fond LFT deli na Akten (1908 – 1919); Plansammlung; Vorschriftensammlung; Personalunterlagen. Ta osnovna razdelitev še ne pomeni, da obstaja tudi uporabna inventarizacija dokumentov in fondov, kar zelo oteži nadaljnjo pregledovanje in raziskovanje. Prvi konkretnejši poizkusi inventarizacije so se zgodili v času 1938 – 1945. Na pobudo nemških oblasti in še posebej Hermana Göringa - letalskega asa iz 1. svetovne vojne - je bil ustanovljen Kriegwissenschaftliche Forschungsstelle, ki je izvajal urejanje in popisovanje arhivskega gradiva. Tam so po večini delali bivši uslužbenci cesarsko kraljevega letalstva. V tem obdobju je poleg urejanja nastalo tudi veliko tipkopisov oziroma kakor jih imenujejo – manuskriptov, ki so analizirali dogajanja v zvezi z letalstvom v času 1. svetovne vojne npr.: Flugzeug Industrie, Entwicklung der Österreich Ungarns Fliegerkompanie, Die Entwicklung der Flugzeugwaffen,.... Nemški Rajh se je še kako dobro zavedal pomena letalstva in se je skušal naučiti čim bolje uporabiti letalstvo za svoje vojaške namene – tudi preko napisanih študij. Ti teksti, kljub okoliščinam v katerih so nastali predstavljajo velik prispevek k zgodovinopisju cesarsko kraljevega letalstva.
Prva inventarna knjiga vojnega arhiva je izšla leta 1953. Ta in še nekatere kasnejše inventarizacije so se letalskega dela dotaknile le obrobno. Tako da obstaja nekakšen neuraden in delno tudi netočen inventar vsebine fonda LFT. Arhiv ima obsežne in dobro urejene škatle za Personalakten oziroma osebne mape, kolikor toliko so obsežne tudi škatle Fliegerarsenala, ostali deli letalskega arhiva pa so samo delno urejeni. Za zgodovino na slovenskem so na prvi pogled najbolj zanimive letalske enote (Fliegerkompagnie – Flik), ki so bile nastanjene na slovenskem, a kaj ko za Flik 2, 2D, 4, 4D, 8, 12, 16, 16D, 19, 19D, 23, 23D, 28, 31, 32, 32D, 34, 34D, 35, 39D, 41J, 42J, 46, 47D, 50D, 51J, 53D, 54D, 55J, 56J, 57D, 58D, 101G ne obstaja zbrano gradivo v posameznih škatlah, vendar je razkropljeno. Razlog je seveda tudi v tem, da so se enote velikokrat premeščale in prestavljale, ne samo lokacijsko temveč tudi organizacijsko. Letalstvo tudi ni bila samostojna veja v vojaški organizaciji. Poleg tega pa se je nemalokrat dogodilo, da je npr.: pilot iz ene enote letel na letalu druge enote. Ne smemo pozabiti, da je bilo vojno letalstvo v času prve svetovne vojne dejansko nova »pogruntavščina« in so veliko organizacijskih in ostalih rešitev dobili po mnogih preizkusih – tudi neuspešnih. Poleg kopenskega letalstva je imela »črno – žolta« monarhija tudi mornariško letalstvo, ki pa je bilo podrejeno mornarici. Tako je potrebno za raziskovanje mornariškega letalstva in njihovih pilotov pregledati arhiv mornarice. V arhivu LFT so seveda zanimivi tudi dokumenti, ki govore o avstrijskih letalskih enotah vpletenih v boje za našo severno mejo v letih 1918/19.
Še nekaj informacij za bodoče raziskovalce v KA. Obstajajo tedenske, mesečne ali letne vstopnice za obisk arhiva. Zelo koristno, ali pa kar nujno je vnaprejšnjo obvestilo, da pridete na Dunaj. Hkrati lahko za prvi dan že naročite prve tri škatle. Na dan jih lahko naročite samo toliko, kar lahko zelo podaljša delo v arhivu. Dostava naročenega gradiva lahko traja 24 – 48 ur, odvisno kje je gradivo hranjeno. Slikanje gradiva je strogo prepovedano, tako da raziskovalcem preostane samo dvoje: ali gradivo kopiramo sami na kopirni strojih v čitalnici – stroj za kovance začne delovati pri 0,2 € za A4 stran; ali pa prepustimo reproduciranje samemu arhivu – kar lahko traja tudi nekaj tednov, račun se poplača po poštnem prevzemu gradiva in A4 stran stane 0,3 €. čŒe želimo reproducirati zemljevide ali slike moramo to prepustiti arhivu – kar nas olajša za 7 € na A4 stran. čŒe se boste le odločili za reprodukcijo v lastni režiji, se nikakor ni potrebno bati vreč kovancev, v garderobi imajo avtomat za kovance.
Kakor sem omenil se KA nahaja na Erdberg postaji U3 linije, sorazmerno blizu je tudi tramvaj linija 18, ki se pelje tudi mimo Südbahnhofa in Heeresgeschichliches museuma.
Avtor: Matjaž Ravbar,
Vojaški muzej Slovenske vojske