Slovenija je podprla skupen pristop k reševanju problema, posebej pa se je zavzela za fleksibilne in optimizirane rešitve, pri čemer je zagotavljanje varnosti ključnega pomena. Potrebni so sorazmerni ukrepi, saj je zaprtje celotnega zračnega prostora nesprejemljivo. Slovenija ne želi po nepotrebnem zapirati svojega zračnega prostora, saj nam tehnologija omogoča natančno spremljanje in napovedovanje gibanja oblaka vulkanskega prahu. Področje zaprtja zračnega prostora za letenje lahko natančno časovno opredelimo na podlagi satelitskih slik skupaj z ustreznim določenim območjem varovalnega pasu. Nastale razmere pa so nepredvidljive in lahko trajajo dalj časa.
Prometni ministri držav članic Evropske unije so tako izbrali rešitev, ki jo je podprla tudi Slovenija in ki predvideva, da se evropske države dogovorijo o uvedbi cone prepovedanega letenja, ki je letala ne bi smela prečkati. Tako zapora zračnega prostora posamezne države ne bi blokirala prometa v drugih državah. Poleg te bo določena tudi druga cona, ki ne bo vplivala na večino letalskih operacij, čeprav bodo v njej še vedno manjše količine prašnih delcev. Režim letalskih operacij v tej coni bodo na usklajen način določili pristojni organi za letalstvo držav članic. V tretji coni, kjer ni prisotnosti prašnih delcev, pa omejitev ne bo.
Drugi dve alternativi sta bili nadaljevanje sedanjega sistema, kjer se je na nacionalni ravni določalo posamezne prepovedi letenja v določenem obsegu zračnega prostora, in pa tako imenovani ameriški model, ki predvideva, da se letalski prevozniki sami odločajo o izvajanju letalskih operacij na podlagi natančnih informacij, ki jih zagotovijo pristojne navigacijske službe zračnega prometa, kot je to na primer v navadi ob nevihtah.