Na današnjem izrednem zasedanju Sveta ministrov Evropske unije za promet, telekomunikacije in energijo, ki se ga udeležuje državni sekretar v Ministrstvu za promet dr. Igor Jakomin, so prometni ministri EU obravnavali točko s področja letalskega prometa. Špansko predsedstvo je namreč zaradi izbruha islandskega vulkana Eyjafjallajökulla in posledic, ki jih je ta imel za letalstvo in tudi širše, s ciljem razpravljati in oceniti posledice oblaka vulkanskega prahu v evropskem zračnem prostoru ter se dogovoriti o morebitnih ukrepih, ki bi jih morali v zvezi s tem sprejeti na ravni Evropske unije, sklicalo današnje izredno zasedanje Sveta TTE.
Uvodoma so se prometni ministri Evropske unije seznanili s posledicami vulkanskega prahu: po podatkih Eurocontrola je bilo od izbruha vulkana od 14. aprila do 21. aprila, ko je bil sprejet nov režim letenja, odpovedanih okoli 100.000 letov. Posledice je čutila celotna letalska industrija, posledice pa so bile tudi širše, saj okoli 10 milijonov potnikov ni moglo potovati. V celotni Evropski uniji se ocenjuje, da je bilo odpovedanih okoli 67.000 letov, kar je vplivalo na okoli 5.5 milijonov potnikov. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA ocenjuje škodo letalskih podjetij na 1,7 milijarde evrov.
Prometni ministri evropske sedemindvajseterice so se v današnji razpravi globoko strinjali v ugotovitvi, da mora biti združena Evropa tudi na nepredvidene dogodke, ki lahko prekinejo prometne povezave v kateremkoli podsistemu, vnaprej pripravljena. Ob možnih ukrepih, ki bi jih lahko Evropska unija s tem v zvezi sprejela, je bilo danes slišati precej o področju pravic potnikov (potnikom naj bi bilo sistemsko zagotovljeno povračilo vozovnic ali preusmeritev leta), o ohranjanju režima dodeljevanja slotov, nadalje je bilo slišati priporočila državam članicam, da se prouči možnost odloga dejanskega plačila za preletne pristojbine za zračne poti za omejeno časovno obdobje, nadalje so ministri razpravljali o vrsti ukrepov v korist letalske industrije, ki jih bo potrebno še dodatno proučiti. Prometni ministri EU so še omenjali vrsto drugih strukturnih ukrepov na tem področju – v prihodnje naj bi bilo smiselno pripraviti boljše ocene tveganja, pospešiti bo potrebno raziskave in razvoj, izboljšati zbiranje podatkov in modeliranje metodologij (satelitsko opazovanje, atmosferske meritve…).
V Sloveniji je po prvih ocenah letalska industrija (prevozniki in letališče) zaradi zapor zračnega prostora v Evropi zabeležila 2.5 milijona evrov izgube prihodka. Slovenska delegacija, ki se pod vodstvom državnega sekretarja dr. Igorja Jakomina udeležuje izrednega zasedanja, je v svoji intervenciji izpostavila, da podpira prilagoditev načina plačevanja preletnih pristojbin v okviru možnosti, saj meni, da letalski prevozniki zaradi krize z vulkanskim prahom ne bi smeli biti prizadeti pri dodeljenih slotih. Slovenija je v razpravi podprla tudi oblikovanje skupnih in jasnih meril za dodeljevanje državne pomoči - tu pričakujemo, da bo Evropska komisija čimprej pripravila ustrezne smernice, ki bodo državam članicam omogočile dodeljevanje finančne pomoči brez nevarnosti kršenja prava Evropske unije. Slovenija se je zavzela tudi za opredelitev jasno razdelane vloge Eurocontrol-a ter vloge nacionalnih in mednarodnih meteoroloških služb in centrov pri izmenjavi informacij za preprečevanje nevarnosti v civilnem letalstvu.
Kot najpomembnejše pa je dr. Jakomin v svoji intervenciji izpostavil potnike, ki so bili ob tem dogodku zelo prizadeti ter poudaril, da se bo »Slovenija tudi v bodoče zavzemala za dosledno izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov v letalskem prometu.«
Po razpravi vseh vodij delegacij in predstavnika Evropske komisije so prometni ministri sprejeli zaključke sveta , ki med drugim predvidevajo: da se do naslednjega Sveta TTE razvije nove metodologije za ocenjevanje in upravljanje rizika v zvezi z zaprtjem zračnega prostora zaradi naravnih nesreč; da se ustanovi delovno skupino ekspertov za razvoj orodij za sprejemanje hitrih odločitev v takšnih situacijah; zavzeli so se za pospešitev implementacije Skupnega Evropskega Neba; poudarili so pomen razvoja in priprave mobilnostnega plana za vse države članice v primeru kakršnekoli krize v transportnem sektorju EU ter se še dogovorili, da bo Evropska komisija ob pregledu veljavne zakonodaje o pravicah potnikov upoštevala izkušnje te zadnje naravne nesreče.