Kot so zapisali v začetku letošnjega avgusta v britanskem Daily Telegraphu, sklicujoč se na vire v britanskem obrambnem ministrstvu, načrtuje nova konservativno-liberalno demokratska koalicijska vlada pod vodstvom premiera Davida Camerona občutno zmanjšanje obrambnih sil.
Britansko obrambno ministrstvo naj bi zmanjšalo število pripadnikov oboroženih sil za približno 16.000, prav tako pa naj bi se zmanjšalo število trenutno še operativnih glavnih oborožitvenih sistemov in to v vseh treh zvrsteh: kopenski vojski, vojni mornarici in letalstvu. Obrambna proračunska poraba naj bi se zmanjšala na skupni ravni za od deset do dvajset odstotkov, kar naj bi bil le eden od ukrepov za zmanjšanje velikega javnega dolga Velike Britanije ter stabiliziranja britanskega gospodarstva. Kopenska vojska (Army) naj bi po načrtih ostala brez okoli 5000 pripadnikov in do 40 odstotkov težkih oborožitvenih sistemov, vključno s tanki challenger 2, bojnimi vozili pehote warrior in samovoznimi havbicami AS90. 
Vojna mornarica (Royal Navy) naj bi ostala brez 2100 pripadnikov ter dveh jedrskih podmornic in treh amfibijskodesantnih ladij. Načrti za zmanjšanje sil pa naj bi najbolj prizadeli letalske sile (Royal Air Force). Te naj bi izgubile najmanj 7000 pripadnikov in 295 letalnikov, od tega kar 120 lovskih bombnikov tornado (na sliki je različica GR4), ker se je pokazalo, da bi bila njihova obnova ter posodobitev predraga. Ob tem se pojavljajo tudi informacije, da naj bi varčevalni ukrepi pomenili tudi manjše število nabavljenih bojnih letal typhoon.
Vroča točka in temelj bolj ali manj napetih političnih razprav v okviru britanskih obrambnih varčevalnih ukrepov pa zaenkrat še vedno ostajajo britanske zmogljivosti za strateško odvračanje. Odločitev o obnovi in podaljšanju operativne uporabe strateških jedrskih podmornic razreda nosilk podmorniških balističnih raket (SLBM) trident II do leta 2024 je bila sprejeta že leta 2007. V trenutnih finančnih težavah je odločitev, težka vsaj okoli 32 milijard dolarjev, še toliko bolj vprašljiva, če že ne povsem sporna v luči zmanjševanja obrambnih izdatkov. Namreč, če konservativci podpirajo leta 2007 sprejeto odločitev, želijo liberalni demokrati v trenutni britanski vladi cenejšo opcijo za strateško obrambo nacionalne varnosti. Bodice kritikov obnove podmorniških zmogljivosti za strateško jedrsko odvračanje izhajajo predvsem na osnovi argumenta, da gre za sisteme, ki so dediščina hladne vojne - kar deloma drži, hkrati pa zagovorniki obnove omenjenih zmogljivosti poudarjajo, da zaenkrat ni drugih rešitev ter v isti sapi dodajajo, da načrtovana obnova strateških jedrskih zmogljivosti zagotavlja delo britanskim podjetjem tudi v prihodnjem desetletju. Nedvomno predstavljeni načrti prinašajo Veliki Britaniji dokaj burno politično jesen, ko naj bi se odločalo o konkretnih varčevalnih ukrepih na obrambnem področju. (DDP, Revija Obramba, foto: RAF)