Enota, ki sicer bazira na vojaškem delu letališča na Brniku, v letošnjem letu praznuje že 20. obletnico delovanja. Začetki enote namreč segajo v leto 1992, ko je bila ustanovljena 15. Brigada vojaškega letalstva, v okviru katere je deloval transportni oddelek. Prvo letalo, to je bilo letalo L-410 Turbolet, je enota dobila leta 1994. Sprva so posadke letele s tem letalom večinoma po Sloveniji, kmalu pa so začeli leteti za potrebe Nata predvsem na relacijah do Italije in od leta 1997 v okviru mirovnih sil SFOR in kasneje EUFOR v Bosni ter KFOR na Kosovu.



Leta 1998 sta v enoto prispeli dve lahki transportni letali Pilatus PC-6 Turboporter, ki se uporabljata največ za prevoz padalcev in manjšega tovora, lahko pa se uporabi tudi za gašenje požarov.

Od leta 2008 posadke LETRAO stalno vzdržujejo tako imenovani zračni most z enotami Slovenske vojske na mirovnih operacijah in misijah v Bosni ter na Kosovu. Oskrba enot po zraku tako poteka enkrat tedensko, po potrebi tudi večkrat. Tovrstne naloge predstavljajo preko 70% skupnega naleta, preostalih 30% pa predstavlja usposabljanje.

LETRAO z letali PC-6 Turboporter sodeluje tudi v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, in sicer s prevozom vode za gašenje. V letu 2010 so tako na požarišča prenesli 3500 litrov vode. Poleg tega so v lanskem letu posadke prepeljale več kot 12.000 kg tovora in preko 200 potnikov ter izvedle prevoze za 7800 padalskih skokov.

Vzdrževanje letala L-410 na prvi stopnji, ki obsega dnevni, desetdnevni, mesečni in trimesečni pregled, poteka doma. Šestmesečni in letni pregled oz. 300- urni pregled pa opravijo na čŒeškem. Dnevni, mesečni in letni oz. 100- urni pregledi letal PC-6 se opravijo v Sloveniji.



Usposabljanje posadk letala L-410 poteka večinoma doma, dvakrat letno pa tudi v Ostravi na čŒeškem, kjer se piloti na simulatorju urijo v obvladovanju nepredvidenih situacij (odpoved motorja, požar, odpovedi posameznih sistemov na letalu in podobno). Posadke PC-6 se usposabljajo doma.

Vodje posadk morajo imeti veljavno licenco prometnega pilota - ATPL (A), sopiloti pa lahko letijo z veljavno licenco poklicnega pilota CPL(A). Redno morajo skrbeti za svojo psihofizično pripravljenost, razen rednih dnevnih zdravniških pregledov morajo opraviti tudi podrobnejši zdravniški pregled na vsakih šest mesecev.

Nepogrešljiv del posadke so tudi tehniki letalci. Le ti pridobijo ustrezne licence po opravljenem šestmesečnem šolanju v Adrii, obvezni praksi v Letalsko tehnični enoti in opravljanju nalog na tipu letala pod nadzorom inštruktorja. Zdravniški pregled morajo opraviti enkrat v dveletnem obdobju. Tehniki letalci so sicer odgovorni za tehnično brezhibnost letala, pravilno naložen in označen tovor, skrbi za udobje potnikov in njihovo varnostno pripravo, gorivo, čistočo letala ipd.).

Zaradi zahtevnih pogojev dela (hrup, vibracije, zmanjšan tlak, kozmično sevanje in ostali negativni vplivi) je število ur letenja za posadke omejena na 6 ur dnevno in največ 30 ur mesečno.





Potek priprav na tipično nalogo oskrbe enot SV na mednarodni misiji na Balkanu
Naloge zračnega transporta so načrtovane z letnim načrtom, običajno pa ukaz za izvedbo določene naloge zračnega transporta enota dobi dva tedna pred izvedbo. Takrat posadka prične z zbiranjem nujnih informacij za pripravo leta. To so informacije o letališču in alternativnih letališčih kamor potujejo, o koridorjih, tovoru in potnikih ipd. V primeru Kosova je to letališče Priština, alternativni letališči pa sta Sarajevo in Podgorica. Informacije pridobivajo iz tako imenovanih Jeppessenov, ki predstavljajo zbir javnih informacij o vseh letališčih – to so podatki o vzletno pristajalni stezi, priletnih in odletnih procedurah, letaliških službah in podobno. Jeppessen se ažurira enkrat tedensko. Vir podatkov so tudi tako imenovani NOTAM-i (Notice to Airman), s katerimi letališča opozarjajo letalske posadke o trenutnih posebnostih na letališču. Ravno tako so nujni podatki o vrsti, dimenzijah in teži tovora, številu potnikov ipd. Hkrati se prične tudi postopek izdelave potrebne dokumentacije, kot so dovoljenja za prelete zračnega prostora držav, preko katerih bodo leteli, potnih nalogov, tovornih listov, seznamov potnikov… Ko posadka leti v Prištino, potrebuje dovoljenja vsake države posebej (Hrvaške, Bosne, čŒrne gore in Kosova).

Priprave na let sicer potekajo v skladu z Operativnim priročnikom letalskih enot Slovenske vojske, ki natančno opredeljuje postopke posadk med splošno, predhodno in izvršno pripravo. Ker gre za polete vojaških letal, ki pa se odvijajo v skladu s civilnimi procedurami in pravili, je za prelete ali vstope v vojaška območja od pooblaščenih poveljstev NATA potrebno pridobiti za to določena dovoljenja.



V tednu pred načrtovanim letom posadka na osnovi pridobljenih podatkov izdela načrt letenja (Flight plan), katerega pošlje v odobritev civilnim letalskim oblastem v Bruselj. Tam se zbirajo in obdelajo vsi načrti letenja ter na podlagi tega odobri izbran koridor, čas, višino leta in ostale parametre. Po prejetju tovornih listov in seznamov potnikov nato posadka s pomočjo računalniškega programa izračuna težišče letala in tako načrtuje pravilno razporeditev tovora in potnikov na letalu. Pri tem so omejeni z maksimalno skupno dovoljeno težo (skupna teža letala, tovora, posadke, potnikov ter goriva), kar pri letalu L-410 Turbolet znaša 6400 kg. Poleg treh članov posadke v enem poletu (brez vmesnih pristankov) do Kosova prepelje 7 potnikov oz. do 700 kg tovora.



V primeru prevažanja nevarnih snovi (strelivo, orožje, akumulatorji, minsko eksplozivna sredstva ipd. ) je postopek  pridobivanja dovoljenj še nekoliko bolj zapleten, saj je potrebno zadostiti vsem predpisom s področja prevoza nevarnih snovi.

Nekaj dni pred letom tehnik letalec prične s pripravo letala. Na osnovi podatkov o dimenzijah, vrsti in teži tovora ter števila potnikov odstrani ustrezno število sedežev in tako pripravi prostor za tovor. Pilot in kopilot pripravljata tudi podatke o meteorološki situaciji na smeri letenja ter sprejmeta odobritev načrta leta.

Na dan leta posadka še enkrat preveri zadnje vremensko poročilo ter opravi zdravstveni pregled, kjer medicinsko osebje preveri splošno zdravstveno stanje članov posadke (tlak, splošno počutje). Tehnik letalec pred poletom natoči ustrezno količino goriva, saj gorivo v krilnih rezervoarjih ne sme biti natočeno in mirovati več kot 8 ur. Posadka nato skupaj vizualno pregleda glavne sisteme na letalu. Ko vodja posadke sprejme poročilo tehnika letalca o pripravljenosti letala za let, obvesti dežurne službe Poveljniškega centra Slovenske vojske in Operativnega centra Brigade zračne obrambe in letalstva o pričetku izvajanja naloge. Hkrati preko radijske zveze zaprosi kontrolo letenja za zagon motorjev in premik. Po prejemu dovoljenja se letalo premakne iz vojaške ploščadi na civilno ploščad letališča Jožeta Pučnika na Brniku. Tam posadka opravi mejne formalnosti. Tu se na letalo vkrcajo potniki, ki ravno tako opravijo kontrolo na letališkem mejnem prehodu. Iz carinskega skladišča medtem tehnik letalec sprejme tovor, ki je predhodno rentgensko pregledan in ga v skladu z načrtom razporeditve natovori v letalo. Tovor se zavaruje in pritrdi z mrežami, da se prepreči kakršenkoli premik med letenjem. Posadka izvede tudi varnostni brifing potnikov in jih seznani s postopki v sili ter prepovedmi.

Ko posadka izvede še predpisane postopke (pregled stikal in instrumentov), vodja posadke od kontrolorja letenja dobi dovoljenje za vzlet.

Letalo L-410 Turbolet je zasnovano kot lahko potniško letalo, ki se ga po potrebi začasno lahko prilagodi za transport tovora. Leti na višinah do 15.000 Ft (cca 4000 m), saj nima kabine pod pritiskom tako kot večja potniška letala. Na teh višinah pa tudi najpogosteje prihaja do raznih vremenskih nevšečnostih, kot so močni vetrovi, oblaki, zmrzovanje, turbulence ipd.). Prav zaradi tega je delo posadke na tem letalu še toliko zahtevnejše, saj se mora temu stalno izogibati. Ker se leti po pravilih civilnega letenja, je potrebno upoštevati vremenske minimume za letališče, vremenski minimum za letalo ter vremenski minimum za posadko. V veliko pomoč pilotom pri tem je vremenski radar, ki posadko vnaprej opozarja na tovrstne motnje, s pomočjo tega radarja pa tudi spremlja letalski promet okrog sebe. Seveda pa pilota med letom stalno komunicirata s pristojnim kontrolorjem letenja. Ko pa so vremenska dogajanja le preveč nevarna, posadka let lahko preusmeri na alternativno letališče oz. se vrne nazaj na matično letališče. V času letenja posadka tudi naroči polnjenje goriva in prevoz tovora, da so ob pristanku letališke službe na to že pripravljene.

Po pristanku na izbranem letališču pilota najprej obiščeta urad letaliških informacij in meteorološko pisarno, kjer najavita polet nazaj in pridobita informacije o vremenu na poti nazaj ter ostale potrebne podatke, v primeru zamude se tu zaprosi za prestavitev časa odhoda, t.i. »delay«. Vsi podatki morajo biti na letalu v skladu s predpisi v tiskani obliki. Tehnik letalec medtem dotoči gorivo in preda tovor z vso dokumentacijo bodisi letališkim službam ali pripadnikom slovenskega nacionalnega podpornega elementa (NPE), ki dostavi tovor in pošto na končno mesto oz. enoti. Obratno tovor, ki je namenjen v Slovenijo, tudi sprejme in ga ustrezno natovori v letalo. Pripadniki NPE tovor že predhodno stehtajo in označijo, tako da natovarjanje poteka čim hitreje.

Sledi kratek počitek, saj je posadka lahko v zraku največ 6 ur dnevno. Običajno je to tudi čas za obrok. Prehranjevanje v civilnem okolju je lahko tvegano z vidika higienske neoporečnosti, zato se posadka prehranjuje le v okviru vojaške baze. Prevoz posadke v bazo izvede NPE, ki poskrbi tudi za prenočišče posadke v primeru odpovedi leta nazaj v domovino.



Let nazaj v domovino poteka po istem postopku. Po pristanku na letališču Jožeta Pučnika na Brniku posadka in potniki opravijo carinske postopke in mejne formalnosti, tovor pa se odda v carinsko skladišče. Po t.i. taksiranju na vojaško ploščad posadka poskrbi za čiščenje in hangariranje letala, obveščanje dežurnih organov o povratku oz. zaključku naloge, ob koncu pa še izvede analizo poleta ter izpolni letalsko dokumentacijo.

Oskrba enot SV (pošta, oprema, potniki) na mednarodnih operacijah na Balkanu (Bosna, Kosovo) se izvaja enkrat tedensko, običajno vsako sredo, na relaciji Ljubljana – Sarajevo – Priština - Ljubljana. Polet v Prištino z letalom L-410 sicer traja približno dve uri in pol. Leti se na višini 4000 do 5000 m, s hitrostjo okrog 450 km/h, s povprečno porabo okrog 250 l goriva na uro. Stroški vzdrževanja tega letala in poraba goriva so relativno nizki, zato je tudi cena ure letenja sorazmerno nizka in znaša okrog 1200 €.

V primeru neplovnosti L-410 se za oskrbo enot lahko uporabi tudi manjše transportno letalo Pilatus PC-6 Turboporter, vendar to letalo ni najprimernejše za polete na daljših razdaljah, saj ni ustrezno opremljeno za tovrstno letenje (nima vremenskega radarja). Leti počasneje in tako traja polet v Prištino s tem letalom preko tri ure. Največja vzletna teža tega letala je 2800 kg in poleg dveh članov posadke v enem poletu do Kosova lahko prepelje do 6 potnikov ali do 700 kg tovora.

V skrajnem primeru pa oskrbo izvršijo s helikopterjem AS 532 AL Cougar, ki pa leti bistveno dlje, tak polet je tudi precej dražji.

Besedilo in fotografije: stotnik Gregor Hribar, BRZOL