Sprejela me je v letalskem hangarju, v zamaščenih delovnih hlačah, kjer je skupaj z ostalimi letalskimi tehniki oziroma mehaniki, kakor jim še vedno pogovrni radi pravimo, ravno odpirala 'drobovje' ogromnega Airbusa. »Saj ne bo trajalo dolgo, kajne? Imam še veliko dela, danes je moj zadnji dan tu, za dva meseca grem na izobraževanje v Nemčijo.« 
Mlada, simpatična, redkobesedna, a odločna. Malce nenavadna. Zakaj? Marja je edina ženska med 125 mehaniki, kolikor jih je zaposlenih pri podjetju Adria Tehnika, kjer servisirajo potniška letala. Kljub končanemu študiju na fakulteti, se je odločila za delovno mesto 'navadnega' mehanika in s tem zakorakala globoko na igrišče, ki je tradicionalno v domeni moških. V mehanično delavnico, svetišče testosterona, rezervirano za robate šale o blondinkah, debatah o športu in avtomobilih. Letal se ne boji, moških sodelavcev še manj. Precej verjetno je, da je Adriino letalo na katerem ste pred kratkim sedeli, servisirala tudi ona. O svoji prihodnosti ne želi govoriti, a sogovorniku pusti vtis, da dobro ve, kam je namenjena. Cilji so visoko.Kaj točno delate v hangarju?
Delam to kar vsi fantje, servisiramo letala, to pa vključuje razne preglede, menjave in popravila delov in raznih komponent potniških letal. Skratka vse, kar se na servisu letal izvaja. Usposobljena sem za delo z letali znamke Airbus in Canadair Regional Jet pa še kaj bi se našlo.
So vas tehnične podrobnosti zanimale že v otroštvu?
Da, lahko bi rekli tako. Za letalstvo me je navdušil moj, na žalost že pokojni dedek, ki je bil med drugo svetovno vojno po kapitulaciji Italije v Alžiriji dodeljen k angleški enoti RAF. Tam je kot mehanik pomagal popravljati vojaška letala. V otroštvu mi je pogosto pripovedoval zgodbe iz tistih časov, te pa so name naredile takšen vtis, da sem že na začetku osnovne šole vedela, da bodo moj poklic zaznamovala letala. Po zaključku srednje šole sem študij nadaljevala na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, smer Letalstvo – Snovanje in vzdrževanje letal.
Proti zaključku študija sem po spletu naključji eno leto delala preko študentskega servisa kot mehanik na letalih generalne aviacije, laično povedano gre za majhna letala. Nato me je pot zanesla k Adrii, prijavila sem se na razpis za delovno mesto mehanika in tu sem že skoraj tri leta.
Od kod navdušenje nad letali? Zakaj letala in ne avtomobili?
Kot sem že povedala, iz otroštva … Hm, zakaj letala in ne avtomobili, mislim da je vse nekako povezano z mojim otroštvom.
Po končanem študiju bi zaposlitev glede na izobrazbo dobili tudi kje drugje. Kako to, da ste se odločili za delo mehanika?
Kako so vas sprejeli kolegi, ko ste prvič stopila v hangar?
Nekateri zelo dobro in mi pri delu veliko pomagajo, so pa tudi takšni ljudje, ki žensk v tem delovnem okolju preprosto ne sprejemajo in posledično je tudi delo z njimi veliko težje.
Situacija je zanimiva, ste ženska v poklicu, ki je v domeni moških, obenem pa imate precej višjo izobrazbo kot kolegi v hangarju. Kaj je za nekatere bolj moteče, prvo ali drugo?
Za tiste, ki so me dobro sprejeli ni moteče ne eno in ne drugo, za ostale pa verjetno oboje, vendar se s takimi ljudmi preprosto ne ubadam ampak grem svojo pot naprej. Z ljudmi, ki menijo, da je to okolje rezervirano z moške, sem se se srečevala že med študijem. Kot je rekla nobelova nagrajenka iz medicine, Rita Levi Montalcini je skrivnost uspeha v tem, da nadaljuješ svoje delo, kljub včasih neprijaznem okolju. Preprosto, greš naprej.
Ima zaradi izobrazbe vaše mnenje kdaj večjo težo od ostalih?
So situacije, ko mi moje znanje omogoča boljše razumevanje problema vendar je pri vzdrževanju letal zelo pomembno timsko delo in tudi rešitev je po navadi rezultat različnih mnenj, predvsem pa izkušenj.
Greste s kolegi kdaj na pivo?
Ne, ker služba je služba, družba pa družba … kolikor je mogoče, strogo ločujem zasebnost od službe.
Kaj pri delu vam predstavlja izziv?
Hm, znanje. Že v času študija me je gnala naprej velika želja po pridobivanju znanja in ta je še vedno prisotna pri delu. Dandanes namreč gremo po avtocesti tehnološkega napredka in vedno se najde kaj novega in zanimivega, kar pritegne mojo pozornost in predstavlja neke vrste izziv.
Ste kdaj razmišljali o akademski karieri?
Bomo videli kaj bo prihodnost prinesla, zaenkrat vztrajam pri praksi.
Poznate morda v tujini kakšno kolegico na podobnem delovnem mestu?
Žal ne, bi pa vsekakor bilo zanimivo izmenjati kakšno mnenje o tem poklicu z žensko predstavnico.
Besedilo in slike: Domen Pal/Memento