Na letališču Cerklje ob Krki je junija potekalo usposabljanje letalskih orožarjev za ravnanje, pripravo in obešanje na letalo 250-kilogramske bombe Mk82, ki jo bodo prvič metali na vaji Challenge 2011 na poligonu Krivolak v Makedoniji. Ravnanje z 250-kilogramsko bombo zahteva dobre priprave in vrhunsko usposobljene ljudi, in sicer predvsem mirnost ter zbranost, saj se že majhna napaka lahko spremeni v katastrofo. Letalski tehniki orožarji so, lahko bi rekli, tihi partnerji pilotov helikopterjev in letal, svoje delo pa opravljajo predano, z ljubeznijo ter požrtvovalno.

Letalski tehnik orožar še pred ravnanjem z bombo v skladišču opravi kakovostni prevzem bomb, kar pomeni, da morajo biti ustrezno skladiščene in da na njih ni vidnih poškodb, korozije ter razpok. Vse poteka po natančno določenem postopku, s katerim se pregleda bombo, kot določajo normativi. Kot je povedal načelnik letalskotehničnega inženiringa stotnik Bojan Trafela, je ta postopek nujen, saj »delamo z eksplozivom in lahko hitro pride do različnih kemičnih reakcij, kot je razkrajanje eksploziva. To se vidi na odprtinah, v katerih je vžigalnik. čŒe je bomba poškodovana, je to zelo nevarno za letalo, ki leti. Takrat je bomba pod vplivi različnih sil in ker smo v letalstvu zelo znani po tem, da smo pri ravnanju tako z letalniki kot letalskimi bojnimi sredstvi posebno previdni, je varnost vedno na prvem, drugem, tretjem in tudi četrtem mestu. Le enkrat lahko naredimo napako, saj popravnega izpita ni«.

Na dan streljanja z bombami iz letalske baze organizirajo prevoz bojnih sredstev v kaponir, torej pripravljalni prostor ob letališču, v katerem so zagotovljeni vsi varnostni pogoji ob morebitnem incidentu ali eksploziji. Kaponir je zgrajen iz armiranega betona, pokrit z zemljo in zaščiten s strelovodi, tako da je zavarovan pred vremenskimi pojavi. Letalski tehniki tu pripravijo bombo, njihovo delo pa se začne približno ob 5. uri. Bomba je sestavljena iz več delov, največji pa je telo bombe, v katerem je eksploziv. V bombi Mk82 je 90 kilogramov eksploziva. Bomba ima tudi stabilizator za padanje v vodoravni legi, obstaja pa več vrst stabilizatorjev, ter repni in nosni vžigalnik. Vžigalnik je sestavljen iz vetruške, vžigalnika in busterja. Ti elementi so potrebni, da se bomba aktivira. Ko letalo odvrže bombo, se ta po določenem času, in sicer minimalno po dveh ter maksimalno po 14 sekundah, aktivira, po padcu oziroma zadetku pa se sproži vžigalnik. Ta aktivira detonator (buster) z detonacijskim eksplozivom, ki aktivira eksplozivno polnjenje bombe. Tokrat so izvedli postopek priprave in nameščanja bombe, zato so letalski tehniki orožarji bombe odpeljali nazaj v kaponir, kjer so jih razstavili, pregledali, označili ter zapakirali v prvotno stanje. Tako so bombe varne za transport in pripravljene za ponovno uporabo, tisti dve, ki so ju tega dne obešali na letalo, pa bosta tudi prvi uporabljeni na vaji Challenge 2011.



Nameščanje bombe zahteva visoko stopnjo varnosti
Vsi, ki sodelujejo pri nameščanju bomb na letalnike, morajo biti seznanjeni z varnostnim elaboratom, torej poročilom, ki vsebuje vse segmente varnostnih vidikov pred izvedbo aktivnosti. Tako se v elaboratu na podlagi neto teže eksploziva v bombi izračunajo varnostna razdalja do naslednjega letala, oddaljenost od kritičnih lokacij in razdalja do tal, označeni pa so tudi objekti v bližini izvajanja aktivnosti ter pot za varen umik v kritičnih razmerah. Elaborat pripravi letalski inženir v okviru

Damjan Ržen, štabni vodnik, letalski tehnik orožar: Moje delo z letalniki se je začelo leta 1985, ko sem šel v srednjo vojaško šolo v Rajlovac pri Sarajevu. Leta 1991 sem prestopil v TO in začel delati v 210. učnem centru kot poveljnik voda. Po dveh letih sem se vrnil v letalstvo v 15. letalsko brigado in začel sem delati kot tehnik na zlinih, bil pa sem tudi v skupini, ki je leta 1996 odpirala cerkljansko letališče. Pri našem delu je treba paziti, da ni preveč ljudi okoli prostora, ko se obeša bomba. Danes se urijo tudi mladi tehniki, ki ju usposabljava tudi midva z Blažem. Pri orožarjih ni mogoče, da bi delal nekdo sam, zato se vedno še enkrat preveri za menoj ali drugimi. To je predvsem zaradi varnosti, da je prav narejeno, hkrati pa to pomeni, da moramo en drugemu neomajno zaupati.

letalskotehnične enote (LETEHE) na drugi stopnji vzdrževanja, vsi postopki, ki se izvajajo, pa so skladni s predpisi s

Štabni vodnik Blaž Poran, letalski tehnik orožar: Z bombami M82 se srečujemo prvič in danes jih bomo tudi prvič dali na pilatusa, prvič pa jih bomo uporabili na vaji Challenge 2011, ki bo potekala septembra v Makedoniji. V Slovenski vojski sem že 14 let, saj sem najprej sedem let kot inštruktor delal v 210. učnem centru Cerklje ob Krki, leta 1999 pa sem šel na Brnik v letalstvo. Moral sem opraviti veliko šolanj, učenje pa še vedno poteka, da stvari ne pozabimo, saj prihajajo vedno nova sredstva in znanje. Največji izziv je poznavanje celotnega sistema, saj se, čeprav že toliko časa to delam, vedno najde kaj novega, kar te lahko preseneti. Sredstva so vedno starejša, kar pomeni, da se pojavlja več napak in s tem tudi novi izzivi. Najbolj pomembno pri našem delu je, da si miren in zbran, saj moraš v vsakem trenutku vedeti, zakaj in kaj delaš. Med seboj si pomagamo, saj pri našem delu brez ekipnega dela ne gre.

področja varnostnih standardov. Kot je povedal poveljnik LETEHE major Robert Brauc, z bombami Mk82 v Slovenski vojski še niso streljali, tokrat pa so imeli tako imenovano suho vajo. To pomeni, da so tistega dne bombe sestavili, pripeli na letalo in hkrati preverili vse postopke pri izvedbi aktivnosti. »Septembra nas čaka velika vaja v Makedoniji, kjer moramo biti dobro pripravljeni, zato je treba vse pripraviti in opraviti morebitne servise ter teste, ali oborožitev deluje. Danes, ko poteka urjenje, je pri nameščanju bombe na letalnik več ljudi kot sicer. Urjenje poteka tudi s pravo bombo, zato so že tako visoke varnostne zahteve še višje. Pri tem delu ni improvizacij, navodila se morajo strogo upoštevati in naše delo ni enako delu mehanika za avtomobil. čŒe je pri avtomobilu kaj narobe, ga parkiraš ob cesti in popraviš. Ko je letalo v zraku, tega ne moreš narediti,« poudari. »Pomembno je, da letalski tehniki pridejo v službo spočiti, saj se le tako izognemo napakam. Med šolanjem imajo tudi poseben predmet, pri katerem se pripravijo na delo z letalom. Ob morebitni napaki ne gre le za materialno škodo, ki je v letalstvu zelo visoka, tu gre za človeško življenje, življenje pilota.«

Besedilo: Nataša Oblak, Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/12 19. avgust 2011
Fotografije: Bruno Toič, Revijs Slovenska vojska