Indijske letalske sile (IAF) načrtujejo nabavo 15 lahkih dvomotornih turbopropelerskih večnamenskih letal NAL (National Aerospace Laboratories) saras.
Letala bodo namenjena usposabljanju posadk velikih in srednjih transportnih letal (Boeing C-17, Iljušin Il-76, Antonov An-32) indijskih letalskih sil. Štirinajstsedežna dvomotorna letala s propelerji v potisni konfiguraciji (push-prop) bodo izdelali v bengalurskem obratu HAL (Hindustan Aeronautics). Prva tri letala naj bi bila dobavljena že v letu 2014. Po nekaterih 
informacijah bi lahko indijske letalske sile skupaj naročile do 50 transportnih letal saras (dolžina 15,02 m, višina 5,2 m, razpon krila 14,7 m, največja vzletna masa 7100 kg, nosilnost uporabnega tovora 1232 kg, dva turbopropelerska motorja Pratt&Whitney Canada PT6A, vsak s po 2150 KM, najvišja hitrost 750 km/h, največja višina letenja 7500 m, dolet 1940 km, 2 člana posadke-pilot, kopilot), ki se bodo ob usposabljanju uporabljala v svoji primarni vlogi-transportu oseb in uporabnega tovora. Ob tem obstaja tudi možnost, da bi okoli 25 letal NAL saras za svoje potrebe naročila tudi indijska vojna mornarica. Mornariška različica letala saras je sicer šele v fazi proučevanja dizajna, če pa bo razvita, bi jo lahko mornarica med drugim uporabljala v vlogi mornariških patruljnih letal z obalnih letališč. Do sedaj so bili izdelani trije prototipi letala saras, od katerih je bilo drugo letalo izgubljeno 6. marca leta 2009 v nesreči, med katero so izgubili življenja vsi trije člani posadke. Med preiskavo naj bi bilo ugotovljeno, da je nesreči botrovala človeška napaka. Tretji prototip, ki je med drugim opremljen s tako imenovanim steklenim kokpitom, je v bistvu zamenjava za izgubljeno letalo. Prototip letala saras je opravil prvi polet 29. maja leta 2004, dobrih osemnajst let po začetku razvojnega programa. Projekt je sprva potekal v sodelovanju z Rusijo (OKB-23 oziroma eksperimentalni konstruktorski urad V. M. Mjasiščev je imel podoben projekt »Duet«), ki pa se je zaradi perečih finančnih težav v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja umaknila iz projekta. Tudi Indija se je leta 1998 s svojim razvojnim programom letala saras znašla v težavah. Vzrok? Sankcije zaradi indijskega jedrskega testa. Strokovnjaki NAL so si med razvojem vztrajno prizadevali zmanjšati maso letala, kar jim je naposled tudi uspelo z uporabo kompozitnih materialov pri izdelavi krila in repnega dela letala.
Vir: revija Obramba
Besedilo: Drago Dakič Prelc
foto: NAL