Na Ledinekovem koglu na Pohorju, kjer deluje radarska enota dolgega dosega, so v začetku leta postavili nov radarski sitem dolgega dosega ground master 403. S sistemom 16. BNZP zagotavlja pokritje celotnega slovenskega zračnega prostora in, kot je dejal poveljnik RP-2 LK stotnik Juraj Krnjak, sistem so oči države oziroma obrambnega sistema. Poudaril je: »čŒe nimaš suverenosti na nebu, nimaš ničesar.« Radarski sistem je v primerjavi s prejšnjim hitrejši in učinkovitejši ter lahko izlušči podatke tudi v razmerah, ko prejšnji radar ni zaznal ničesar.
Izklop radarja zelo pomemben trenutek za pripadnike RP-2 LK
Začetek delovanja dveh radarskih postaj sega v leto 1992, ko je začel delovati radar dolgega dosega AN/TPS-70 na Ljubljanskem vrhu. Drugi radar AN/TPS-70 je bil od leta 1995 prvotno na Oljski gori, leta 2005 pa so ga premestili na Ledinekov kogel. Zaradi zastarelosti sistema in posledično visokih stroškov vzdrževanja so se leta 2010 začeli postopki in priprave na prevzem ter zamenjavo sistemov na obeh radarskih postajah. »Za nas so določeni dogodki zelo pomembni. Prvi tak dogodek je bil izklop radarja 10. avgusta lani, ko smo bili do 15. ure vključeni v sistem operativnega dela. Po izklopu se je začela demontaža starega radarskega sistema z vsemi njegovimi podpornimi elementi,« začne opisovati ustvarjanje pogojev za namestitev novega radarskega sistema stotnik Krnjak. Na zamenjavo radarjev so se pripravljali že dlje časa, v času nedelovanja radarja pa so potekala usposabljanja za pridobitev dovoljenj za delo na novem sistemu. 22. novembra je prvih pet pripadnikov RP-2 LK odšlo v Francijo na usposabljanje k proizvajalcu sistema. Skupaj je bilo pet usposabljanj, ki se jih je iz 16. BNZP udeležilo približno 20 pripadnikov. Usposobili so se za začetno samostojno delo na radarju, »pravo delo in učenje pa se začneta tukaj z uporabo radarja. Učenje že poteka, vsak dan pa nam kakšen dogodek popestri dan, tako da je delo z radarjem zelo dinamično in zahtevno«.
Kot je povedal stotnik Krnjak, lahko jesen 2010 opredeli tudi kot obdobje intenzivnega prenavljanja infrastrukture na radarskem položaju. »To so bili predvsem gradbena in konstrukcijska dela ter ojačitev starega stolpa, v teh postopkih pa smo tudi aktivno sodelovali.« Gradbenim delavcem so lahko med gradnjo dali tudi predloge za pravilno povezavo med radarskim sistemom in podpornimi elementi.
Novi radar so na Ledinekov kogel pripeljali 10. decembra lani. Kot sta povedala stotnik Krnjak in poveljnik radarskega oddelka štabni vodnik Marjan Krulc, je bilo vreme zelo slabo. Bilo je mrzlo, zunaj je divjal pravi snežni metež in tisti, ki so ga pripeljali, niso imeli prave zimske opreme. »Na pomoč smo poklicali pripadnike 670. POVLOGB, da so jih povlekli do nas, saj s tovornim vozilom in letnimi gumami niso mogli priti do nas. Še večja ironija je bila, da je, ko smo jih končno spravili do nas in začeli radarski sistem razlagati, nehalo snežiti in je posijalo sonce,« v smehu pove štabni vodnik Krulc. Pet dni pozneje so pripeljali tudi novo kupolo za radar, sestavili pa so jo na tleh in jo nato pritrdili na platformo.
Prednost radarja v čistosti podatkov in postopni degradaciji sistema
Bistvena razlika med starim in novim radarjem ni toliko v oddajni moči kot pri sprejemu ter obdelavi podatka. Nov radarski sistem dolgega dosega združuje primarni in sekundarni radar ter je zaradi hitrega procesiranja podatkov in hitrejše rotacije antene učinkovitejši. Radar je tako sposoben izluščiti podatke tudi v razmerah, v katerih prejšnji radar ni zaznal ničesar. Kot je povedal štabni vodnik Krulc, je prednost novega radarja tudi to, da ni več sestavljen iz dveh delov, temveč je en funkcionalni blok kot škatla, ki se zloži. S stališča organizacije premika in logistike je to neprimerno preprostejše, ni pa tudi presenečenja, kot je na primer voda v kablu. »Pomembno je, da je radar mobilen. čŒe je namreč nujen umik, moramo biti sposobni prestaviti mobilni radar v najkrajšem mogočem času, če ne kar takoj, na drugi položaj.«
Radar je digitalen, kar je ena izmed novosti v radarski tehnologiji, zagotavlja pa tudi večjo zmogljivost. Zdaj se morebitne nepravilnosti, ki bi se pojavile med delovanjem, zberejo in analizirajo. S popravkom programske opreme lahko popravijo napako ali nadgradijo sistem. Mogoča je tudi nadgradnja programske opreme, česar pri starem radarju ni bilo. Proizvajalec je skozi razvoj serije master v prejšnjem stoletju uporabil vse prednosti starejših radarjev, tako da ima tudi današnji radar veliko modulov, ki so bili dobri in jih niso spreminjali. »Radar še vedno dela po istem sistemu, ti moraš nekaj oddati, da dobiš nekaj nazaj, vprašanje pa je, kako to narediti, da bo podatek, ki ga dobiš, čim bolj čist.«
Ena bistvenih stvari, ki bo vzdrževalcem sistema malo olajšala delo na radarju, je tudi drugače oblikovan radar. »Pri starem radarju je vse delovanje temeljilo na enem oddajnem elementu in če je okoli tistega elementa ali katerega koli izmed pomožnih elementov bilo kaj narobe, je radar stal. Drugačna sestava radarja omogoča, da če se pojavi napaka na enem delu sistema, drugi prevzamejo njegovo nalogo. Tako imamo vzdrževalci malo več časa za popravilo, zato je veliko manjši stres, kot je bil pri starem radarju, čeprav tudi zdaj ni preprosto,« je povedal štabni vodnik Krulc.
Novi radar se od starega razlikuje tudi v številu obratov na minuto, saj novi sistem vsakih šest sekund obnovi podatek, kar je štiri sekunde hitreje od prejšnjega. To zagotavlja čistost podatka, prednost novega radarja pa je tudi v tem, da lahko elevacijo oddajnega snopa prestavljajo elektronsko.
Pri radarju je najpomembnejša varnost
Kot je dejal stotnik Krnjak, je radar živa materija, tehnika pa potrebuje nenehen nadzor in vsakodnevno vzdrževanje. »Nov sistem je sicer omogočil, da se napaka hitreje odkrije, tako da se lahko izogneš, da jo spregledaš. Vzdrževalec, operater in tehnik nenehno nadzirajo radarski sistem. Včasih se zgodi nenačrtovan dogodek, kot so udar strele, izpad elektrike in okvara klimatske naprave, zato moramo biti tukaj. Pred popravilom moramo pregledati dokumentacijo in celoten sistem, da najdemo vzrok napake. Radar ima kar nekaj pomožne opreme, ki zagotavlja ustrezno temperaturo, prezračevanje in vlago. čŒe se na kontrolni tabli prižge ena izmed mnogih rdečih lučk in če bo ta dolgo gorela, lahko kje nastane pomembna škoda.«
Tu se pogovorimo o pomenu varnosti delovanja na sistemu, kot je mobilni radar dolgega dosega. Predvsem je pomembna varnost tistih, ki delajo v sistemu. »čŒe ne poznaš dela z električnim tokom, si že ogrožen. Pomembna je lastna varnost in varnost tistih, ki delajo s teboj. Treba je vedeti, da je na radarju nekaj ton težka antena, in če se nekdo igra s stikali in vklopi enega izmed njih, se ne bo dobro končalo. Za varno delo ljudi je treba vedeti veliko stvari,« opozori štabni vodnik Krulc. Kot pravi, je pomembna tudi varnost tehnike. »Ne moremo si privoščiti, da bi neko stvar ignorirali, saj lahko odpove sistem. čŒe ne bi delovala klimatska naprava, ki zagotavlja radarju okoljske razmere delovanja, bi slej ko prej odpovedalo več sklopov, kar bi pomenilo veliko finančno škodo.« Še posebno je izpostavil tretji sklop varnosti, ki ga »pogosto pozabimo, to je varnost uporabnikov. Vsak, ki se usede v letalo in uporablja našo sliko, se zanaša, da so podatki točni. Prav tako se na točnost naših podatkov zanašajo kontrolorji letenja, ki te podatke uporabljajo pri vodenju letala po nebu, čez državo ali do letališča. čŒe se pri nas zgodi napaka, lahko letalo trči z drugim letalom ali v hrib«.
Do radarskega tehnika dolga pot usposabljanja
Šolanje za radarskega tehnika je sestavljeno iz več delov. Pridobiti morajo civilno dovoljenje za letalskotehnično osebje in na njegovi podlagi dobijo en del licence. Drugi del, prav tako pomemben, je certifikat oziroma potrdilo proizvajalca sistema, s katerim se potrdi usposobljenost za delo na tej napravi. Radarski tehniki morajo na dve leti opraviti preverjanje znanja pred komisijo. Enako velja za operaterje, če več kot dva meseca nimajo stika z napravo. Pogoj za opravljanje dela na radarju je tudi elektrotehnična smer izobrazbe, saj je delo na radarju delo z električnim tokom velike moči, zato lahko hitro postane nevarno, pridobiti pa morajo tudi posebno zdravniško dovoljenje. Predvsem morajo biti pri svojem delu dosledni, saj delajo s stvarmi, ki niso poceni in so hkrati zelo občutljive.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: desetnik Boštjan Pogorevc in štabni vodnik Marjan Krulc
Vir: Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/16, 21. oktober 2011, str.20-22
Poddesetnik Boštjan Škof, radarski operater:
Pri tem delu je najbolj zanimiva raznolikost dela, saj sodelujem tudi pri vzdrževanju sistema. Na začetku sem delal v centru kot sistemski administrator, ker pa sem po poklicu energetik, me bolj zanimajo dela na radarskem sistemu, predvsem ker so bolj dinamična in raziskovalna. Na tem sistemu delam že šest let in nov radar mi pomeni nov izziv. Usposabljanje nenehno poteka in je pomemben del našega dela na radarju, saj se drugače raven znanja zmanjša. Želim si postati radarski tehnik in uspelo mi je pridobiti dovoljenje za vzdrževalca, to pa pomeni tudi sodelovanje pri vzdrževanju. Delo je tako predvsem bolj dinamično in odgovorno.