V sklopu projekta 7. okvirnega programa, z imenom »Support for Realising New Member and Associate States Potentials in Transport Research«, krajše TransNEW, katerega glavni nameni so bili ugotoviti trenutno stanje raziskav na področju transporta, vzpostaviti in nadgraditi bazo raziskovalcev v transportu ter identificirati vrzeli v sedanjih raziskavah na področju transporta, je bilo posebej obravnavano področje letalskega transporta.
Avtorji: Maja Meško, Katja Hanžič, Mitja Štiglic, Stane Božičnik
Primarni cilj »letalskega« dela projekta je bil oceniti, analizirati in definirati raziskovalni potencial na področju letalstva in podati oceno raziskovalnih aktivnosti ter rezultatov raziskav na področju letalstva v novih državah članicah EU, državah kandidatkah EU in potencialnih državah kandidatkah EU, ki so bile razdeljene na:· DRŽAVE BALTIKA (Estonija, Litva, Latvija)
· DRŽAVE CENTRALNE EVROPE (čŒeška, Madžarska, Poljska, Slovaška)
· DRŽAVE ZAHODNEGA BALKANA (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, čŒrna gora, Srbija, Slovenija) ter
· DRŽAVE JUŽNEGA BALKANA IN SREDOZEMLJA (Albanija, Bolgarija, Ciper, Malta, Moldavija, Romunija, Turčija).
Omenjene države so bile grupirane po regijah z namenom ugotoviti regionalne prioritete ter s tem podati predloge spodbujanja raziskav s področja letalstva.
Za oceno raziskovalnega potenciala na področju letalstva je bila v okviru projekta uporabljena kvalitativna metodologija, ki je vključevala presojo:
1. nacionalnega konteksta podpornega okolja,
2. organizacij, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju letalstva ter
3. raziskovalcev, ki delujejo na področju letalskih raziskav.
Za evalvacijo raziskav na področju letalstva je uporabljena kvalitativna metodologija vključevala presojo:
1. raziskovalnih projektov s področja letalstva (nacionalno, evropsko in zasebno financirani projekti),
2. struktur sodelovanja (platforme, centri odličnosti ipd.) ter
3. ostalih rezultatov na področju letalstva (članki v revijah, druge publikacije, udeležba na konferencah in organizacija konferenc, članstvo v evropskih/ mednarodnih združenjih).
Pri kvalitativni oceni smo uporabili opisne indikatorje stanja, in sicer: močno, srednje in šibko. Na podlagi opisne ocene, ki smo jo podali za vsak indikator je bila podana skupna ocena za raziskovalne možnosti in ocena za raziskave na področju letalstva za vsako obravnavano državo ter vsako regijo. V nadaljevanju bomo predstavili ključne ugotovitve ter predloge, ki so pomembni predvsem za države in regije s slabše razvitimi možnostmi in slabšo aktivnostjo v raziskavah na področju letalstva.
Ključne ugotovitve ocenitve letalskih možnosti nam kažejo na značilne razlike med državami in regijami, obravnavanimi v projektu TransNEW. Ravno tako nam evalvacije raziskav s področja letalstva kažejo, da se kakovost in količina raziskav s področja letalstva zelo razlikuje od države do države. Medtem, ko so nekatere države zelo napredne v raziskovanju na področju letalstva, ostale za njimi zelo zaostajajo. Predvsem zaostajajo države brez pomembnih storitev in proizvodnje vezane na letalski sektor.Ugotovitve glede raziskovalnih možnosti na področju letalstva nam kažejo, da so najslabše ocenjene države Zahodnega Balkana, kamor je v projektu bila uvrščena tudi Slovenija. Ob upoštevanju politične nestabilnosti v večini držav regije Zahodnega Balkana in nedavne burne zgodovine (Balkanska vojna), položaj ni nepričakovan. Posebej so bile zaradi omenjenih okoliščin prizadete Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija, čŒrna gora in Srbija, medtem, ko sta Slovenija in Hrvaška uspeli ustvariti primerno podporno okolje za raziskave. Slovenija in Hrvaška od vseh ostalih držav v tej regiji pozitivno izstopata, vendar bi lahko obstoječe stanje še izboljšali z usmerjeno raziskovalno politiko (strategijo), ki bi vključevala tudi področje letalstva, z vzpostavitvijo specializiranih inštitutov/organizacij s področja letalstva ter krepitvijo sodelovanja med raziskovalnimi inštitucijami/organizacijami ter letalsko industrijo.
čŒe izpostavimo Slovenijo, lahko ob pregledu obstoječega stanja ugotovimo, da imamo sicer ugoden sistem financiranja nacionalnih raziskav, vendar na področju prometa nimamo ne raziskovalnega strateškega načrta, niti posebnega organa za financiranje raziskav s tega področja. V Sloveniji sicer obstajajo sposobni raziskovalci s področja letalstva, ki aktivno sodelujejo na mednarodnih konferencah in imajo objave v priznanih mednarodnih revijah, vendar med njimi ni organiziranega sodelovanja, ki bi ga lažje dosegli na primer z ustanovitvijo nacionalne raziskovalne platforme s področja letalstva, specializiranega inštituta/organizacije s področja letalstva in/ali organizacijo simpozijev, konferenc in delavnic na temo letalstva. V Sloveniji obstajajo zelo uspešna letalska podjetja kot je podjetje Pipistrel, vodilni proizvajalec ultralahkih letal, ki ima zelo dobro razvito raziskovalno-razvojno področje in je prejelo že nekaj prestižnih nagrad, med njimi tudi tretjo zaporedno nagrado NASE za energetsko najbolj učinkovito letalo.Baltske države so bile ocenjene kot šibke ali srednje glede raziskovalnih možnostih, moramo pa poudariti, da je v vseh teh treh državah podporno okolje za raziskave v zračnem transportu šibko in ne spodbuja raziskav s področja letalstva.
V državah Južnega Balkana in Sredozemlja se raziskovalne možnosti zelo razlikujejo; medtem, ko sta Albanija in Moldavija ocenjeni kot zelo šibki, je po drugi strani Romunija ocenjena kot država z velikim raziskovalnimi možnostmi na področju letalstva. Ostale ocene raziskovalnih možnosti držav te regije se gibljejo med tema dvema skrajnostima.Centralno Evropska regija ima zelo »močne« raziskovalne možnosti na področju letalstva. Od ostalih regij, ki imajo slabše (slabo ali srednje) ocenjene raziskovalne možnosti se ta regija razlikuje predvsem v prisotnosti dobre raziskovalne strategije v omenjenih državah, kjer je vključeno tudi področje letalstva (nekatere obravnavane države raziskovalne strategije nimajo), jasnih finančnih shemah za raziskave ter dobrim sodelovanjem med ključnimi političnimi akterji ter letalskimi organizacijami pri oblikovanju raziskovalnih strategij.
Evalvacije raziskav s področja letalstva, so pokazale, da imajo države z dobrimi raziskovalnimi možnostmi tudi boljšo oceno raziskovalnih aktivnosti ter rezultatov raziskav na področju letalstva in obratno, kar je bilo pričakovati. Torej, države z ocenjenimi »močnimi« raziskovalnimi možnostmi, kot so npr. čŒeška, Poljska, Madžarska in Romunija, v večji meri, kot ostale države, sodelujejo v evropskih projektih s področja letalstva. Prednost omenjenih držav je njihovo sodelovanje s svetovnimi akterji na področju letalstva, ki jim prinaša nove izzive in priložnosti za raziskovanje. Glede na regije, ki smo jih predstavili zgoraj, so v raziskovalnih možnostih in na letalskem raziskovalnem področju »najmočnejše« države Centralne Evrope (čŒeška, Madžarska, Poljska), z izjemo Slovaške, saj imajo te države ocenjene velike raziskovalne možnosti in rezultate na področju letalstva. Uspešni so zaradi same tradicije raziskovanja na letalskem področju v omenjenih državah, jasnih finančnih shem za raziskovalne projekte, specializiranih raziskovalcev in organizacij na letalskem področju, aktivnega članstva v pomembnih mednarodnih organizacijah s področja letalstva, aktivne nacionalne platforme na področju letalstva in pomembnega sodelovanja med raziskovalnimi inštituti/organizacijami in letalsko industrijo.Priporočila za boljši razvoj raziskovalne politike na področju letalstva, ki jih lahko na podlagi rezultatov podamo, so pridružitev h tehnoloških platformam s področja letalstva na evropski ravni (ACARE ali SESAR), spodbujanje držav k oblikovanju močne raziskovalne mreže na področju letalstva ter k podpornim dejavnostim, ki omogočajo povezovanje raziskovalcev, priložnosti za partnerstva v večjih evropskih projektih in boljše priprave predlogov za visoko kakovostne raziskave s področja letalstva. K večjemu razvoju pa prispevajo tudi organizacije nacionalnih in mednarodnih dogodkov, delavnic, konferenc, simpozijev s področja letalstva, saj le-te omogočajo povezovanje med domačimi in tujimi raziskovalci.