Letalska vozlišča (hub) so si v poznih šestdesetih letih domislili Američani, ko so ugotovili, da lahko iz določenega mesta povezujejo drugo čezoceansko ali čezkontinentalno mesto in s tem močno razširijo svojo mrežo. Dolet letal takrat ni bil tak kakršen je danes.
S prihodom letal B777-300ER in A380 so se karte na svetovnem zemljevidu vozlišč premešale na novo. Potniki strmijo k čim hitrejšemu prihodu na cilj, kar pomeni, čim manj prestopanj in čim bolj neposredne lete na ciljno destinacijo. Tega so se že pred leti zavedali pri Emirates in vzpostavili svojo bazo in vozlišče v Dubaju, ki je nekaj letih preraslo v enega najpomembnejših akterjev na svetu.
Singapore na drugi strani izgublja svoj strateški položaj, ki ga je držal dolga leta. Sodobna letala namreč omogočajo neposredno povezavo še do nedavnega preveč oddaljenih mest in s tem izginja potreba po nekaterih vozliščih. Dubaj in Emirates so s pridom izkoristili zmogljivosti sodobnih letal in premešali karte na trgu tradicionalnih prevoznikov kakršni so Lufthansa, Qantas, British Airways in drugi. Emirates letijov preko 30 destinacij v Evropi iz Dubaja pa vas popeljejo takorekoč po celem svetu z enim samim prestopanjem – v Dubaju.
Qantas je pred kratkim podpisal desetletno pogodbo o sodelovanju z Emirates in s tem posredno priznal poraz na povezavah proti 
Evropi. Qantasovi potniki lahko po novem zbirajo milje in uporabljajo skupne lete obeh prevoznikov in tako iz Avstralije v Evropo potujejo z enim samim prestopanjem v Dubaju. Potnik, ki je želel potovati iz Sydneya v Rim je moral potovati preko Singapora in Frankfurta ali Londona v Rim. Danes lahko potuje neposredno preko Dubaja. Qantas pa je ukinil še nekaj prej zelo dobičkonosnih linij (Bangkok in Hong Kong – London, Singapore – Mumbai, Auckland – LA) in bo prvič po letu 1995 posloval z izgubo.
Qantas bo upokojil šest letal B747-
Foto: Borut Podgoršek