Naj bo enota, polk, ešalon, eskadrilja ali kaj drugega, strokovnost ostaja njihova največja odlika. Letalskotehnična enota (LETEHE) bi lahko bila tudi tehnološki center odličnosti, saj je v svoji dvajsetletni zgodovini poskrbela, da so bili letalniki Slovenske vojske vedno tehnično brezhibni.

Letalskotehnična enota SV bo letos praznovala svoj 21. rojstni dan. Njena glavna naloga je izvajati strokovna dela pri vzdrževanju letal in helikopterjev ter njihovih sistemov oziroma vzdrževanje letalske tehnike na II. in III. stopnji. Letalsko vzdrževanje obsega popravila, preglede, testiranja, modifikacije in generalne obnove letalnikov, sistemov ter njihovih delov. Kljub tehnološki dovršenosti letalskih sistemov se vzdrževanju letalske tehnike ne morejo izogniti, še več, tudi vzdrževanje postaja vse bolj kompleksno in zahtevno, kar pomeni, da morajo imeti dobro izšolane in strokovne letalske tehnike ter inženirje. Danes je po dveh desetletjih delovanja v enoti zaposlenih 78 pripadnikov, ki so si nabrali veliko znanja in izkušenj ter dosegli stopnjo strokovnosti, s katero so kos tudi največjim izzivom iz letalskega vzdrževanja. Svoje znanje uspešno prenašajo tudi na mlajši rod in tako so predlani sprejeli osem novih letalskih tehnikov, slab ducat starejših in izkušenih letalskih tehnikov pa se je v zadnjih treh letih tudi upokojil. Lani je končala šolanje po PART 66 skupina desetih letalskih tehnikov, ki so pridobili licenco B2, torej za bazno vzdrževanje električne opreme in avionike. Po izkušnjah še niso enaki tistim, ki so odšli v pokoj, vendar pridobljeno znanje uspešno in strokovno uporabljajo pri svojem delu.

Generalni servis na cougarju
Major Robert Brauc, ki poveljuje letalskotehnični enoti, je med najpomembnejšimi dosežki svoje enote omenil zamenjavo motorske plošče na helikopterjih bell-412 in generalno obnovo letal pilatus PC-6. čŒez nekaj mesecev se bo lahko pohvalil tudi s prvim opravljenim servisom po 1500 urah oziroma osmih letih letenja, saj ga zdaj opravljajo na helikopterju cougar. Gre za največji projekt vzdrževanja do zdaj na tem tipu helikopterjev, saj bodo za pregled in servis po ocenah potrebovali približno štiri mesece. Do zdaj so servisi po 500 urah oziroma dveh letih letenja helikopterjev cougar potekali pri zunanjih izvajalcih, na primer pri Eurocopterju v Nemčiji, pri Ruagu v Švici in pri podjetju Heli-One na Norveškem. Razlog za to je bilo pomanjkanje letalskih tehnikov in prostora v hangarju. »Treba je vedeti, da v tujini, kjer imajo izkušnje in vso infrastrukturo, osnovni pregled po 500 urah ali dveh letih letenja opravijo v treh mesecih. Seveda ta storitev ni poceni. V okviru varčevalnih ukrepov v Slovenski vojski smo se v LETEHE odločili, da opravimo pregled po 500 urah letenja v hangarju na letališču Cerklje ob Krki,« je povedal major Brauc.

Priprave …
Priprave na najobsežnejši pregled po 1500 urah oziroma osmih letih letenja so se začele, ko je enota dosegla take operativne zmogljivosti, predvsem na kadrovskem področju, da so ocenili, da pregled lahko uspešno in strokovno opravijo v domovini. Med pripravami na pregled je inženiring v LETEHE računalniško narisal in skonstruiral oder, ki je nujen za kakovostno, predvsem pa varno izvajanje tako obsežnega pregleda, ker se glavnina del izvaja na višini štiri metre. V delavnicah LETEHE so nato ta oder tudi naredili. Material za izdelavo odra je stal 10.000 evrov, podobne odre pa na trgu ponujajo za 100.000 evrov. »Z odrom smo omogočili letalskim tehnikom varen dostop do motorjev, hidravličnih delov na vrhu konstrukcije, do elementov repnega pogona, vertikalnega stabilizatorja in delov repnega rotorja,« je povedal major Brauc. O pripravah na pregled smo se pogovarjali z letalskim inženirjem poročnikom Sebastjanom Križajem, ki je v enoti že 12 let. Povedal je, da je bil to poseben izziv, saj so morali pripraviti delovne naloge in dokumentacijo, preveriti materiale, kupiti specialna orodja in pripraviti biltene. Veliko težav imajo, ker nimajo sklenjenih pogodb in ne morejo sklepati novih pogodb za vzdrževanje delov, ki jih sami ne morejo vzdrževati. O izzivu, ki ga prinaša tako velik poseg, poročnik Križaj pravi: »Izkušnje smo dobili tudi v tujini, pomagali so nam drugi letalski tehniki in inženirji, s katerimi smo v preteklosti servisirali helikopterje, zato sem jim zelo hvaležen.«

Inženiring pred pregledom na podlagi priporočil proizvajalca in svojih izkušenj pripravi program vzdrževanja helikopterja. Priprava pred pregledom obsega nakup nadomestnih delov in specialnega orodja. V tej fazi tehnične priprave inženir natančno preštudira pregled in pripravi seznam nadomestnih delov, ki jih je treba naročiti tudi več mesecev vnaprej zaradi daljših dobavnih rokov. Potem inženiring pripravi veliko dokumentacije za pregled, saj mora letalskotehnično osebje v letalstvu dokumentirati in podpisati vsak pregled ali poseg na helikopterju. Osnovni dokument je delovni nalog, na katerem so določeni letalski inženirji in tehniki odgovorni za izvedbo pregleda ter specificirani vsi pregledi, ki jih je treba izvesti na posameznih sistemih in sklopih. Delovnemu nalogu so priložene delovne kartice za pregled pogonskih agregatov, konstrukcije, krakov glavnega in repnega rotorja, električnega sistema, hidravličnega sistema in podvozja, sistema komand, sistema za gorivo, instrumentov in radijske naprave. V delovni kartici sta natančno določena postopek in način pregleda za posamezni sistem. V delovni kartici se vsak pregled evidentira z lastnoročnim podpisom tehnika, ki ga je opravil, in njegovim žigom. Med pregledom se veliko delov sname iz posameznih sistemov helikopterja, zato inženiring pripravi tudi tehnološke liste za funkcionalno testiranje sistemov z vsemi parametri sistema, vanje pa se zapisujejo rezultati testiranja sistema po pregledu ali montaži delov.

… in izvedba
Sledi izvedbeni del pregleda, ki ga opravijo letalski tehniki. Skupino vodi, usmerja in nadzira vodja del oziroma poveljnik letalskotehničnega oddelka. Letalski inženirji spremljajo izvedbo del in sodelujejo s proizvajalcem, v tem primeru z Eurocopterjem. Pri odpravi večjih najdenih napakah, če potrebujejo dodatna tehnična navodila, jim pomaga tudi proizvajalec.

Pri pregledu po 1500 urah oziroma osmih letih letenja, ki trenutno poteka v LETEHE, so s helikopterja sneli vse večje dele. »Nekatere dele smo prvič snemali s helikopterja, zato smo doživeli nekaj težav zaradi neprimernega orodja, neustreznih podstavkov, nepopolne tehnične dokumentacije in drugega, vendar smo jih s skupnimi močmi inženiringa, delavnic ter letalskih tehnikov ustrezno rešili. Tako smo za snetje glavnega rotorja skupaj z glavnim reduktorjem morali izdelati dodatke za orodje in podstavek za varno snetje ter postavitev glavnega rotorja na tla. Prav tako smo sneli motorja, ki smo ju postavili na vozičke, izdelane v Sloveniji, glavo repnega rotorja, repni reduktor in vse pogonske gredi,« je povedal glavni letalski inženir za cougarje stotnik Samo Bric.

Velik izziv sta pregled in testiranje gorivnega sistema. Pri tem pregledu je treba zamenjati vse cevi v zapletenem gorivnem sistemu helikopterja. To pomeni, da morajo odstraniti vseh sedem gorivnih rezervoarjev in zamenjati več kot trideset gorivnih cevi, ki so znotraj sistema. »Veliko časa namenimo tudi pregledu glavnega rotorja in sistema komand, na katerem se preveri in premeri veliko mehanskih delov, da se ugotovi, ali še ustrezajo merilom, ki jih je določil proizvajalec. Prav tako natančno pregledamo podvozje helikopterja in električni sistem, torej enosmerni 28-voltni, izmenični 26-voltni in izmenični 115-voltni. Tudi avionika, ki je nameščena v helikopterju, je najsodobnejša in prav tako zahteva podroben pregled. Opravijo se še podroben pregled in meritev vseh delov avionike ter na koncu funkcionalno testiranje vseh instrumentov helikopterja, da se ugotovi pravilno sistemsko delovanje električnega sistema in avionike,« je podrobno opisal pregled na helikopterju stotnik Bric. V LETEHE ocenjujejo, da bodo pregled končali v štirih mesecih.

Poleg temeljitega pregleda konstrukcije in sistemov je velik izziv tudi pregled dveh motorjev makila 1A1, ki morata biti vzdrževana po podobni logiki kot helikopter, torej večji pregled na vsakih 500 ur delovanja. Tehniki zato snamejo motorja in ju podrobno pregledajo. Z videoskopom pregledajo najbolj obremenjene dele motorja, h katerim spadajo zgorevalne komore in kompresorske ter turbinske lopatice. S pregledom ugotavljajo stanje materiala in odkrivajo razpoke.

Skrito očem
Kakor vzdrževalci je tudi večina delov helikopterja skrita očem. Med tako obsežnim pregledom se s helikopterja sname veliko delov, kar omogoči lažji dostop do delov konstrukcije, ki v običajnih pogojih niso vidni. Med temi pregledi se včasih odkrijejo razpoke na konstrukciji, ki jih po posvetu z inženiringom odpravijo letalski tehniki, specializirani za popravilo konstrukcije. čŒe se odkrije večja razpoka ali razpoka na primarni konstrukciji, se obvesti proizvajalca helikopterja, ki nato določi nadaljnje ukrepe za popravilo. Prav zaradi takih prikritih napak se lahko servisi močno podražijo in podaljšajo. Natančnega nadzora nad v tujini opravljenim delom tako nimajo in cena se lahko tudi neupravičeno zviša. Poveljnik brigade zračne obrambe in letalstva polkovnik Jani Topolovec je povedal, da bodo s tem pregledom privarčevali do pol milijona evrov, kar pomeni, da bodo za ceno enega servisa v tujini, ki stane od 500.000 do 700.000 evrov, v domovini naredili dva. Med tem servisom bodo napisali tudi celoten operativni postopek za nadaljnje servise. »Ponosen sem, da smo pripravljeni in sposobni s svojimi ljudmi ter sredstvi opraviti tako velik pregled. Vidi se, da smo kos takim izzivom, da nič ni nemogoče. Kljub finančnim izzivom kakovost in količina opravljenih del ostajata na enaki ravni,« je končal Topolovec.

Po koncu pregleda se vsi sistemi helikopterja funkcionalno testirajo na zemlji, da tako potrdijo pravilno delovanje helikopterja. Sledijo kompletiranje in izpolnjevanje dokumentacije helikopterja ter vnašanje podatkov o življenjski dobi posameznih delov v podatkovne baze. Na koncu inženir izda certifikat o vrnitvi helikopterja v operativno uporabo. Sledi preizkusni let helikopterja in če pilot nima pripomb, se helikopter vrne v operativno uporabo v 15. HEB. Varnost helikopterjev in posadke ni le v pilotovih rokah, temveč tudi v rokah vzdrževalcev, ki praviloma ostajajo v ozadju. Poročnik Križaj o svojem delu razmišlja: »Vsakič, ko helikopter leti, razmišljaš, ali je bilo vse v redu narejeno. Tudi po takih servisih, kot je ta, te skrbi, ali bo vse v redu, in potem, ko je, so občutki izredni. Prvih 50 ur bomo bolj na trnih, saj bosta to prvi pregled in servis po toliko urah.«

Letos bodo v brigado zračne obrambe in letalstva prevzeli falcona, kar za letalskotehnično enoto pomeni nov tip letala za vzdrževanje. Treba bo izšolati letalske tehnike in inženirje, pripraviti programe vzdrževanja in kupiti ključne rezervne dele ter orodja. Dela jim nikakor ne bo zmanjkalo.

Linijsko vzdrževanje oziroma I. stopnja vzdrževanja obsega intervale do 100 ur delovanja in/ali šest koledarskih mesecev. Bazno vzdrževanje oziroma II. stopnja vzdrževanja obsega osnovni interval 500 ur delovanja in/ali dve leti. Osnovni pregled po 500 urah oziroma dveh letih letenja je nato vsakih dodatnih 500 ur oziroma dve leti letenja, zato imajo poleg osnovnega pregleda še preglede po 1000, 1500, 2000, 2500 in 3000 urah oziroma štirih, šestih, osmih in desetih letih letenja. Nato se opravi generalna obnova pri intervalu 7500 ur (G) in/ali 12 letih delovanja helikopterja, pri čemer se vsi intervali izničijo in se začnejo šteti znova.

Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek