Svetovna letalska industrija je lani ustvarila manj dobička kot leta 2011. Ta je iz 8,8 mrd dolarjev padel na 7,6 mrd dolarjev. Najbolj dobičkonosne regije so Severno-ameriška in Azijsko-pacifiška. Sledijo ji Bližnji vzhod, Evropa, Latinska Amerika in Afrika. Azijsko-pacifiška regija bo letos po dobičku prvič na prvem mestu prehitela Severno-ameriško regijo z 4,2 milijardami dolarjev dobička. Evropa je z 800 milijoni dobička tik pred Latinsko Ameriko (600mio$) in Afriko z 100 milijoni dobička. Severno-ameriška regija bo dosegla 3,6mrd$ dobička. Razmere v Evropi so glede na višino stroškov dela, konkurenčnost in promet ugodne. Največji upad potnikov pa so zabeležili pri regionalnih prevoznikih med katere spada tudi Adria.

Napoved za letos predvideva hitrejšo rast prihodkov, povečale se bodo kapacitete in njihov izkoristek. Pričakovana je tudi svetovna rast gospodarstva in rast svetovne trgovine. Zaradi povečanja črpanja nafte v Savdski Arabiji, OPECu in Severni Ameriki pa se bodo znižale tudi cene kerozina. Adria danes plača povprečno 881 evrov za tono goriva.

Adria je lani zabeležila izgubo v višini 10,8 mio evrov, kar je 10,2% več kot so načrtovali. Prihodki Adrie so znašali 150,3 mio evrov in so bili 6% nižji kot leta 2011. Znižali so tudi zadolženost do bank in sicer za 6,7% na slabih 40 mio evrov. Število prepeljanih potnikov je padlo pod milijon na 987.279, kar je 15,1% manj kot leta 2011 (1.163.016). Zasedenost potniške kabine se je dvignila iz 63,1% na 69%. Opravili pa so 20.863 letov, kar je 14,8% manj kot leta 2011. Slabši pa je bil tudi izkoristek letal, ki so povprečno letela 7,1 ur/dan, leta 2011 pa 8,53h/dan. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih in sicer iz 450 na 405.

V sklopu prestrukturiranja, ki še ni dokončano predvidevajo zmanjšanje jate letal na enajst, zmanjšanje števila zaposlenih na 397, prodajo poslovno nepotrebnega premoženja (letal in počitniških kapacitet).

Tržna raziskava, ki so jo opravili na Adrii je pokazala, da iz okoliških letališč leti približno 174.000 potnikov iz Slovenije. V radiu 2,5 urne vožnje je kar šest letališč in večina potnikov izbere Benetke. V Adrii so ocenili, da lahko z ustreznim trženjem pridobijo 10% teh potnikov, kar bi povečalo prihodke za 3,2 mio evrov na leto.  174.000 potnikov pomeni 32 mio evro prihodkov za konkurenco. Hkrati iz tujine v Slovenijo pride 123.000 potnikov, kar pomeni 25 mio evrov dodatnih prihodkov. Adria 70% prihodkov ustvari v tujini, 30% pa doma.

Aprila so v Adrii začeli s sistematičnem trženjem in v osmih mesecih izboljšali EBIT za 10 mio evrov. Zelo uspešni so bili tudi pri trženju čarterskih letov in jih v primerjavi z letom 2011 presegli za 20%, skupni prihodki so bili 28mio evrov. Izguba iz poslovanja se je od leta 2010 (60mio) znižala na 15mio leta 2011 in 8mio lani. Letos načrtujejo poslovati brez izgube, kar bo tudi glavni magnet pri pridobitvi strateškega partnerja o katerem pa predsednik uprave Adrie Mark Anžur ni želel povedati nič konkretnega. »Strateškega partnerja lahko dobimo. Prepričan pa sem, da lahko preživimo tudi brez strateškega partnerja.« je bil kratek Anžur.

Letos Adria posluje podobno kot v primerljivem obdobju lani. Prihodki so takorekoč enaki izguba pa je nižja za 25%. Poslovni izid je pričakovano negativen zaradi sezonske narave dela. Prodali so 3% več kart kot lani, samo z marketinško akcijo FirstMinute so privabili 20.000 potnikov. Anžur je za slovenski letalski portal povedal, da ne razmišljajo o nabavi turbopropelerskih letal, saj za Adrio niso primerna. Po njegovih besedah so premajhna, preobčutljiva za letenje preko Alp in njihova uporaba se zmanjšuje. Žel o stroških ure letenja s turbopropelerskimi letali ni povedal nič. Ti pa so splošno znano mnogo nižji od jet letal, kar je za kratke proge na katerih večinoma leti Adri zelo pomembno.



Leta 2014 obljubljajo vzpostavitev nekaterih novih starih linij. Med drugimi v Berlin, Madrid, Barcelono in London.

Zaradi poslovnih razlogov je v družbi prenehala potreba po delu določenega števila delavcev. S sindikati so bila že opravljena posvetovanja in določeni ukrepi za omejitev števila odpovedi. Zaposlene je družba pozvala k izkazu interesa za prenehanje delovnega razmerja, za sklenitev pogodbe za krajši delovni čas in za začasen suspenz pogodbe o zaposlitvi. V letu 2012 je družbo zapustilo že 55 zaposlenih, od tega 22 članov posadk in 33 režijskih delavcev, v letu 2013 pa je predvideno dodatno zmanjšanje. Družba bo prenehala uporabljati tudi večino storitev študentskega dela.

Zneski posameznih svetovalnih pogodb so poslovna skrivnost. Storitve svetovanj presegajo planirane stroške prestrukturiranja za 400 tisoč EUR. To so: storitve finančnega svetovanja za prodajo, finančnega svetovanja za prestrukturiranje, pravnega svetovanja za prodajo, pravnega svetovanja za prestrukturiranje.