V medijih je bilo v zadnjih dneh objavljenih kar nekaj prispevkov z različnimi ocenami stroškov o načrtovani uporabi letala Falcon, ki je 1. januarja 2013 prešlo v upravljanje Ministrstva za obrambo oziroma je bilo kot zmogljivost Slovenske vojske uvrščeno med vojaška plovila in vpisano v register vojaških zrakoplovov. Zaradi različnih interpretacij želimo predstaviti izračun predvidenih stroškov uporabe letala Falcon, ki bodo nastali pred začetkom operativne uporabe in ob nadaljnji redni uporabi ob predpostavki, da bo letalo za različne uporabnike letelo od 350 do 400 ur letno. Letalo tudi ob načrtovani uporabi še vedno ostaja v načrtu odprodaje najugodnejšemu ponudniku.
Kot smo že večkrat sporočili, so stroški za hangarirano letalo Falcon, ki se ga ni uporabljalo, znašali približno 500.000 evrov letno. V to so bili vključeni stroški za vzdrževanje letala, operativni stroški za letalo, ki vključujejo kondicijske lete enkrat mesečno, stroški za posadko in gorivo ter stroški zagotavljanja kontinuirane plovnosti (načrtovanje, organiziranje in nadzor izvajanja vzdrževanja pri pooblaščenih serviserjih). To je strošek, ki nastane, čeprav se letalo ne uporablja, vendar je za ohranjanje njegove plovnosti treba izvajati redne servisne in vzdrževalne dejavnosti. čŒe letalo izgubi status plovnosti, so stroški za ponovno pridobitev plovnosti zaradi izvajanja dodatnih pregledov neprimerno večji.
Z odločitvijo vlade, da se falcon začne uporabljati za potrebe prevozov državnih organov in da se trži v okviru mednarodnega sistema izmenjave letalskih prevozov ATARES (Air Transport & Air to Air Refuelling and other Exchange of Services), je bilo treba zagotoviti pogoje za 
njegovo upravljanje. Letalo je bilo zato vpisano v register vojaških zrakoplovov, izbrani so bili člani dveh posadk, ki ju sestavljajo 4 piloti, 4 člani kabinskega osebja in 7 članov letalsko-tehničnega osebja, ki opravljajo oziroma bodo opravili ustrezno izobraževanje doma in v tujini ter pridobili ustrezne licence. Od 15 članov posadke jih je 13 že zaposlenih v stalni sestavi Slovenske vojske, kar pomeni, da v zvezi s tem niso nastali novi stroški, dva pilota pa smo zaposlili na novo.
Zagonski stroški, ki obsegajo stroške izobraževanja dveh posadk (280.000 evrov), stroške za nakup osnovnega kompleta orodja in pribora ter rezervnih delov (v skupni vrednosti 440.000 evrov), znašajo 720.000 evrov. Strošek v višini vložka v izobraževanje dveh posadk letala bo Ministrstvo za obrambo z vpisom letala v register vojaških plovil ter z zagotavljanjem lastnega vzdrževanja na prvi in drugi stopnji ter lastnega vodenja kontinuirane plovnosti povrnilo v dobrih dveh letih.
Ob letni uporabi letala od 350 do 400 ur za državne prevoze ter trženje v okviru sistema ATARES bodo nastali fiksni in operativni stroški. Fiksni stroški so ocenjeni na 214.000 evrov in vključujejo stroške za posadko, vzdrževanje licenc pilotov in tehnikov, zavarovalnine, vodenje kontinuirane plovnosti, navigacijske karte ter naročnine na podatkovne podpore. Operativni stroški, ki so odvisni od cen na tržišču in vključujejo stroške za gorivo, vzdrževanje, potne stroške posadke, catering, letalske storitve in preletne pristojbine ter stroške priprave leta, pa so ocenjeni na 1.200.000 evrov letno.
Na podlagi ocene fiksnih in operativnih 
stroškov in simulacije naleta od 350 do 400 ur je predvidena cena ure leta okrog 3.500 evrov. Ob tej predpostavki bi ministrstvo kot upravljavec letala lahko zagotovilo, da bi se vložena sredstva povrnila in bi bila uporaba letala racionalna.