Slovensko letalstvo ima nedvomno korenine na Goriškem, a drevo se je razraslo na Gorenjskem. Veje pa so letalstvo razširile po vsej Sloveniji. Trenutno drevo najbolj bujno rodi tam, kjer je vzklilo. Na Goriškem. Obisk Aera v Friedrichshafnu je bil prava priložnost za pogovor z daleč najbolj inovativnim letalcem v Sloveniji Ivom Boscarolom.
Kaj vas žene naprej?
V letalskem svetu je tako, da če ne napreduješ te jutri ni. To je v bistvu eden naših največjih problemov. čŒe bi tržili samo eno letalo bi ga lahko zelo dobro tržili nekaj časa potem pa bi bilo konec. Mi moramo na žalost vsa sredstva, ki jih imamo in, ki jih lahko dobimo na razpisih in Nasinih nagradah vlagati v razvoj in zato smo tam kjer smo. Polno naših konkurentov namreč ni več. To je naložba na dolgi rok. čŒe ne napreduješ te jutri ni in logično je bilo pričakovati, da bomo po tej uspešni poti posegli malo višje ali pač rekli ne. Svojo vizijo imamo že 20 let.
Mislite na energetsko učinkovita letal?
Pred 20 leti, ko cena bencina in hrup nista bila pomembna to ni bilo pomembno. Z našimi kooperanti, ki jih imamo po Sloveniji smo morali razčistiti, da imamo tudi mi svoj razvoj in, da so lahko udeleženi v razvoju. Vendar pa morajo biti letala energetsko učinkovita in drugače zasnovana kot druga letala in počasi se je ta filozofija prijela. Dandanes ima konkurenca težave, da nas lovi, ker smošli s to filozofijo seveda toliko daleč naprej - tudi na področju električnih letal.
Vaša strategija je bila postati certificiran proizvajalec letal.
To strategijo smo sprejeli pred leti in reorganizirali podjetje. Najprej smo certificirali naš Virus SW in tako zadostili Ameriškim potem še Evropskim predpisom. Pridobili smo tudi status certificiranega proizvajalca letal. Pričakujemo tudi »design organization approval« od EASA. To pomeni, da bomo v družbi velikih. Ta dva certifikata sta popolnoma enaka ali delaš Airbusa, Panthero ali kaj drugega. Zelo smo razširili razvojni in certifikacijski oddelek. Imamo 35 ljudi, ki delajo na razvoju, na prototypingu, na certifikaciji. Imamo organizacijo, ki je sposobna delati tudi za zunanje naročnike in ne samo za doma.
Panthera je bila logično nadaljevanje
Zasnovali smo konceptualen avijon. Koncept letala je bil tak, da ne more pustiti nikogar hladnega, ker do nas še ni bilo ideje na trgu, da bi imel kupec pred požarno steno na razpolago tri pogone bencinskega, električnega in hibridnega. Z njim smo zaorali ledino med certificirane proizvajalce štirisedov. Panthera, ko bo certificirana bo certificirana tudi po Part 23 kategoriji.
Letalo bo praktično ustrezalo vsem enakim standardom kot cessne in piperji. Panthera je za nas velik izziv. Morda celo prevelik. V sam razvoj smo vložili 7mio lastnega denarja, pridobili smo tudi 3mio nepovratnih sredstev. Vložena je tudi nagrada od Nase in še kaj drugega. Skupno smo v Panthero investirali že 14 mio evorov. Dodatnih 7mio nas bo stala še certifikacija.
Proizvod ali prodaja?
Prodaja je poleg proizvoda danes najpomembnejši del zgodbe. Za prodajo se ne bojim. čŒe meni kdo reče, da ima dober proizvod ga vprašam: Kaj potem? čŒe danes nimaš inovativnega pristopa do prodaje in nimaš trga se še tako dober produkt ne prodaja sam. Danes je potrebno delati že od načrtovanja letala naprej zgodbo komu boš letalo prodal. Dobrih letal na trgu je ogromno. Vendar firme zapirajo, mi pa rastemo.
Zakaj?
Ker razvijamo letala za končen trg. Ker vemo kaj trg potrebuje tako letalo ponudimo. Danes je car tisti, ki zna prodati ne pa tisti, ki ima le dober produkt. čŒe mi nekdo reče, da imamo super letalo – ja v redu ga imamo ampak imamo tudi trg v 65 državah na vseh kontinentih in to predvsem na trgih kjer ne poznajo krize in lahko delamo normalno. čŒe bi bili mi odvisni od Evrope, kjer prodamo 25% bi že zdavnaj zaprli vrata. Vse to je torej povezano?
Za koga je potem načrtovana Panthera?
Panthera je načrtovana za globalni trg. Panthera je načrtovana za »fastfood« generacijo,če lahko tako rečem. Za pilote, ki imajo po 130, 140, 150kg istočasno pa tudi za pilote z drugega konca sveta, ki imajo samo 40 kg. Ergonomija v kabini je narejena tako, da se lahko pelje samo en težak pilot spredaj ali dva težka potnika zadaj in en lahek spredaj. Skratka zelo velik izziv je bila notranjost letala, ki je udobna in velika na zunaj je pa letalo majhno. Zato lahko dosega velike hitrosti in ima majhen upor. Hkrati nudi udobje in funkcionalnost vsem tipomčloveškega telesa, ki je vsak dan bolj diverzificirano in drugačno. To so zelo veliki oblikovalski izzivi.
Delati doma ali kupovati?
čŒe vam za ilustracijo povem, da smo porabili za to, da je letalo od tistega trenutka, ko smo se odločili, da gremo na Nasino tekmovanje do takrat, ko smo ga dali v kontejnerje minilo pet mesecev. Imam to srečo, da sem zelo hitro spoznal, da moramo vse to imeti v hiši. Pri nas imamo od 128 jedrnega »klustra«za simulacijo vetrovnika, do celotnega načrtovanja 3D notranjosti, do 3D printerjev, dinamičnih hodnih rezov, 3D skenerjev, hitrega prototipiranja. Praktično vse imamo v hiši in lahko hitro pridemo do prototipa. V lanskem letu smo dali na trg toliko novosti in novih modelov na trg, kot vsi naši konkurenti skupaj. Ravno zaradi tega, ker imamo te stvari v hiši in si lahko privoščimo hitro načrtovanje, hitre spremembe in zelo hitre aplikacije. Imamo tudi to srečo da imamo v Slovenijo preko 200 kooperantov, ki dihajo z nami, ki sodelujejo z nami in so sposobni naše ideje ali pa po naših željah to narediti tudi v seriji. V Sloveniji sedaj živi 150 družin od Pipistrela, kljub temu, da imamo zaposlenih samo 85 ljudi. Z vsemi imamo dobre odnose in to je tudi pogoj, saj je letalo kompleksen stroj. Ima 5000-7000 delov in preko sto sistemov in v firmi enostavno ne moreš imeti vsega. čŒe imaš dobro organizacijo, če si do sodelavcev in kooperantov korekten potem lahko računaš, da bo tudi projekt dober.
Koliko ljudi zaposluje projekt Panthera?
Prepričan sem, da bo Panthera v naslednjih dvajsetih in več letih nudila socialno varnost ne samo mojim zaposlenim ampak tudi drugim družinam po Sloveniji. Novo proizvodno halo bomo končali leta 2016. Panthera bo certificirana leta 2016. Do takrat bomo Panthere delali v Ajdovščini. Zaposlili bomo 200 novih ljudi. Osebno bi rad delal, da mi ne bo treba it v penzijo. Imam to srečo da grem vsak dan na dopust. Zvečer ko zaprem računalnik grem malo spat in drug dan grem spet na dopust med moje ljudi v firmo, ki jo imam rad in v firmo, ki jo imajo radi moji zaposleni. To je največ kar si vživljenju lahko želiš. Planiramo in ocenjujemo, da bomo lahko izdelali do 200 letal letno. Tržišče imamo. Zbrali smo preko 80 naročil – letalo pa ima komaj 30 ur naleta. Glavna naročila bodo še prišla.
Kako obdržite kader?
Nikoli nismo imeli velikih plač, a so bile redne. Delili smo dobiček in dodali še kakšno plačo. Posebno po teh Nasinih nagradah mojim znanstvenikom ponujajo po 250.000 dolarjev letne plače. Jaz jih toliko ne morem plačati pa vseeno ne gredo stran. Zato, ker vedo, da bo jutri spet nov izziv in bodo lahko povedali kje delajo in da bomo spet naredili nekaj kar drugi niso. Danes mladega ne kupiš z denarjem ampak z izzivom to je dejstvo in to sem dovolj zgodaj doumel in to nas dela močne.
In izzivi?
Naslednji korak bo električna in hibridna Panthera, ki sta še v razvoju. Imamo nekaj manjših izzivov. Razmišljamo pa o transportu v velikih mestih. Mi delamo na konceptu transporta človeka iz točke a do točke b po zraku. Torej, da enegačloveka vzameš v 30 nadstropju in ga dostaviš kamor pač gre. Rešitev je zrak. Niti podzemna niti nič drugega. To je izvedljivo vendar je velik izziv. Povezujemo se z enako mislečimi, ker na področju električnega in zračnega transporta brez nas ne gre, kar smo tudi dokazali. To je eden od izzivov.
Fotogalerija FB