Mednarodni letalski in vesoljski salon Zhuhai (9. China International Aviation and Aerospace Exhibition), ki je potekal v začetku novembra lani na Kitajskem, je upravičeno pritegnil pozornost strokovne in širše javnosti. LR Kitajska je globalna gospodarska sila, njen gospodarski uspeh pa podpira tudi hiter tehnološki razvoj na različnih področjih – tudi obrambnem in varnostnem. Na omenjenem salonu je bilo mogoče to jasno zaznati. Novosti je bilo veliko, med njimi pa je presenečenje sprožila dinamična predstavitev prvega kitajskega jurišnega helikopterja z oznako Z-10.
Razvoj
Prva zalivska vojna (2. avgust 1990–28. februar 1991) je neposredno dokazala vlogo in pomen namenskih bojnih oziroma jurišnih helikopterjev na sodobnem vojskovališču. LR Kitajska je neposredno po njej znova pospešila prizadevanja, katerih končni cilj je bil zamenjati večnamenske oborožene helikopterje z namenskimi bojnimi oziroma jurišnimi helikopterji. Kratkoročna rešitev je bila v kar najhitrejši nabavi in po najboljšem scenariju tudi licenčni proizvodnji katerega od tedaj dosegljivih jurišnih helikopterjev, dolgoročno pa razvoj lastnega jurišnega helikopterja. Ker se pogajanja o nabavi ruskega jurišnega helikopterja milov mi-28 sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja niso uresničila, se je LR Kitajska odločila za daljšo in tudi težavnejšo pot lastnega razvoja. Približno v istemčasu je na Kitajskem sicer že potekal raziskovalni program razvoja tako imenovanega srednjega helikopterja (CHM-China Medium Helicopter) v razredu okoli 6 ton, ki je imel uradno civilni predznak, kar naj bi Kitajcem zagotovilo pomembno tehnično-tehnološko pomoč Zahoda.
Novo kitajsko presenečenje, jurišni helikopter Z-10. (Foto: CAIC)
Sodelovanje so tedaj še vedno močno potrebovali še posebej na področju motorjev (Pratt & Whitney Canada), konstrukcijske zasnove glavnega rotorja (Eurocopter) in podsistema prenosa moči (AgustaWestland), torej na področjih, na
katerih se ni bilo nikakor mogoče odreči tujemu znanju ter izkušnjam. Do leta 2001 je bila pomembna tudi južnoafriška – sicer dokaj omejena – pomoč, še posebej pri zagotavljanju stabilnosti helikopterja med poletom, izhajala pa je iz izkušenj, pridobljenih pri razvoju jurišnega helikopterja Denel AH-2 rooivalk.
Proti koncu devetdesetih let oziroma leta 1998 je 602. raziskovalni inštitut predlagal ločitev razvojnih programov srednjega in bojnega oziroma jurišnega helikopterja, ter sočasno zahteval tudi povečanje finančnih sredstev za program jurišnega helikopterja. Predlog je dobil podporo in razvojni program namenskega jurišnega (WZ-Wu Zhi) helikopterja pod oznako Z-10 (v virih je mogoče zaslediti tudi oznako WZ-10) je postal prioriteta, sočasno pa za vse nepovabljene povsem pričakovano tudi najvišja državna skrivnost. Program pa je bil tudi ustrezno finančno podprt, v začetni fazi so mu namenili skoraj štiri milijarde renminbijev. Strokovnjaki 602. raziskovalnega inštituta so postali zadolženi za razvoj dizajna novega jurišnega helikopterja, za proizvodnjo pa naj bi bila sprva izbrana letalska proizvodna korporacija Harbin (HAMC – Harbin Aircraft Manufacturing Corporation), sicer sestavni del Kitajske letalske industrijske korporacije II (AVIC – China Aviation Industry Corporation), v program pa so bile vključene tudi vse druge razpoložljive kitajske znanstveno-raziskovalne in industrijske zmogljivosti. Poleti leta 1999 je AVIC II za testiranje novih podsistemov razvijajočega jurišnega helikopterja uporabil kot testne ploščadi helikopterje CAMC Z-8 (kitajska različica helikopterja Aerospatiale SA 321 super frelon), jeseni istega leta pa so podobno vlogo dobili tudi helikopterji Harbin Z-9 (kitajska različica helikopterja Eurocopter AS 365 dauphin). Med testiranji so bili posebne pozornosti deležni navigacijski podsistemi in podsistem za nadzor ognja.
Dizajn helikopterja Z-10 razkriva njegovo bojno vlogo. Osnovni prepoznavni elementi sodobnih bojnih helikopterjev so jasni tudi pri prvem kitajskem jurišnem helikopterju: 1. stopničasto tandemsko postavljeni kabini, 2. nos s kupolo, v katero so nameščeni optoelektronski senzorji, 3. top, nameščen pod nos, in 4. kratko nosilno krilo (namenjeno nošenju zunanjega bojnega in drugega uporabnega tovora). (Risba: CAIC)
Leta 2000 je LR Kitajska v Rusiji znova poskusila nabaviti jurišni helikopter, izrazila je zanimanje za Kamova jurišna helikopterja Ka-
Aprila leta 2003 je prototip Z-10 opravil prvi testni polet nad letališčem Lumeng. Prva faza začetnih testiranj naj bi bila po kitajskih virih opravljena do 17. decembra 2003, četudi so obstajala poročila predvsem iz tujih virov, da naj bi bila ta testiranja končana vsaj nekaj mesecev prej, celo marca 2003. Po tujih virih naj bi v tistem obdobju trije prototipi kitajskega jurišnega helikopterja WZ-10 opravili skupaj nad 400 ur naleta. Do leta 2004 so se prvim trem prototipnim helikopterjem pridružili še trije, vsi pa so bili vključeni v drugo fazo testiranj, ki se je uradno končala 15. decembra istega leta. Tretja faza testiranj je bila zelo intenzivna in je potekala tako podnevi kot ponoči, januarja leta 2006 pa sta sledili faza testiranj oborožitve vključno z bojnimi streljanji in faza testiranj senzorjev. Vsi prototipi so bili skupaj z manjšim številom predserijsko
izdelanih helikopterjev predani v evalvacijo (ovrednotenje) kitajskim oboroženim silam že leta 2009, povratne informacije iz helikopterskih enot pa so že prispevale k manjšim modifikacijam in nadgradnjam jurišnega helikopterja WZ-10.
Trenutno ima kopenska vojska oboroženih sil LR Kitajske skupaj 48 jurišnih helikopterjev Z-10. Ti so razporejeni v štiri eskadrilje s po 12 helikopterji v sestavi štirih helikopterskih brigad. Na posnetku je utrinek iz ene od bojnih helikopterskih eskadrilj. (Foto: CAIC)
Konstrukcijska zasnova
Zunanja podoba Z-10 (dolžina
sodobnih tekmecev. To nam hitro potrdijo tudi osnovni prepoznavni elementi: stopničasto tandemsko postavljeni kabini (v sprednji sedi strelec oziroma operater sistemov, v zadnji nad njim pa pilot), nos s kupolo, v katero so nameščeni optoelektronski senzorji, top nameščen pod nos, tricikel podvozje (par glavnih koles in repno kolo) ter kratko nosilno krilo (namenjeno nošenju zunanjega bojnega in drugega uporabnega tovora). Kabini posadke sta s spodnje in bočnih strani podobno kot gorivni rezervoar (nameščen v osrednjem delu trupa) zaščiteni z oklepom iz kompozitnih materialov. Površini kabin sta obdelani na tak način, da preprečujeta zaslepitev posadke ob močnejši svetlobi, posadko pa varujeta tudi pred kroglami do kalibra
Konstrukcijska zasnova jurišnega helikopterja je rezultat dela skupine 602. raziskovalnega inštituta pod vodstvom konstruktorja Wu Ximinga, vodilnega kitajskega strokovnjaka, ki aktivno sodeluje tudi v tako imenovanem programu številka 863. Omenjeni program je državno podprt in usmerjan načrt razvoja naprednih tehnologij, katerega glavni cilj je kar najbolj
odpraviti kitajsko tehnološko odvisnost od tujine na različnih področjih, med drugim tudi na obrambnem. Kakor koli že, šlo je za izkušeno skupino, ki je pred razvojem Z-10 sodelovala pri razvoju oboroženih različic helikopterjev Z-8A in WZ-9. Jurišni helikopter Z-10 je prvi kitajski helikopter, katerega razvoj konstrukcije je potekal s pomočjo računalniških tehnologij in orodij, kar je nedvomno pripomoglo k hitrejši izdelavi načrtov ter njihovemu računalniško simuliranemu sprotnemu preverjanju. V njegovi proizvodnji so obsežno uporabljeni tudi kompozitni materiali, kar pa je za Kitajsko predstavljalo ne samo težavo, temveč tudi dodaten razvojni izziv. Slednji je bil posebej izražen na področju zagotavljanja učinkovite verjetnosti preživetja konstrukcije letalnika in posadke v primeru izrednih bolj ali manj trdih pristankov.
Z-10 po predstavljenih zmogljivostih vsaj kar zadeva letenje ne zaostaja za tekmeci. (Foto: CAIC)
Avionika in senzorji
Razvoj avionike ter njeno končno integracijo v Z-10 je prevzel 613. raziskovalni inštitut. Seveda brez uporabe tujih izkušenj in znanj ni šlo. Še posebej kar zadeva strojno opremo (hardware) se omenja pomoč Francije in Izraela, medtem ko naj bi programske (software) aplikacije bile rezultat samostojnega dela kitajskih strokovnjakov. V razvoju programskih aplikacij je bilo večino časa porabljenega za razvoj kitajskega standarda GJV289A, primerljivega z ameriškim standardom MIL-STD-1553B, četudi naj bi Francija Kitajski ponujala svoj standard DIGIBUS, kar pa za slednjo ni bilo sprejemljivo. Upoštevanje zahodnih vojaških standardov je med drugim jasno pokazalo tudi kitajsko namero, da bo svoj jurišni helikopter prej ali slej poskusila tržiti tudi med tradicionalnimi kupci zahodnih oborožitvenih sistemov in vojaške opreme. Upoštevanje
omenjenih standardov bo ob uporabi dokaj preprostih modulov oziroma vmesnikov omogočalo kitajskemu jurišnemu helikopterju Z-10 nošenje in uporabo zahodnih oborožitvenih sistemov in drugega uporabnega tovora, predvsem senzorjev. Kar zadeva avionike v kokpitu, naj bi po virih obstajali dve konfiguraciji, ena razvita iz podobnega, po večini govoric, francoskega sistema ter druga, katero naj bi samostojno razvili kitajski strokovnjaki. Obe naj bi si delili enak holografski prosojni prikazovalnik (HUD– Head Up Display), med seboj pa naj bi se razlikovali predvsem v razporeditvi in številu uporabljenih podsistemov. Pri eni naj bi bili na voljo trije barvni večnamenski prikazovalniki iz tekočih kristalov (LCD – Liquid Crystal Display), pri drugi pa le dva sicer po merah večja barvna večnamenska prikazovalnika iz tekočih kristalov, obe
konfiguraciji pa posadki omogočata optimalen vpogled v potrebne informacije, ki zadevajo samo delovanje helikopterja, letenje in izvedbo bojne naloge. Z-10 je prvi kitajski samostojno razvit helikopter, v katerega je vključen tudi sistem HOTAS (Hands On Throttle And Stick), ki je v bistvu koncept, zasnovan na tem, da ima pilot dostop do vseh vitalnih funkcij letalnika preko stikal, nameščenih na ročici plina in palici za krmarjenje, kar odpravi potrebo po premikanju rok z omenjenih palic in posledično pomeni razbremenitev pilota med letenjem ter opravljanjem bojnih nalog.
Navigacijski sistemi, vgrajeni v Z-10, so popolnoma integrirani ter zasnovani na tako imenovani odprti sistemski arhitekturi, kar omogoča njihovo nadgradnjo in zamenjavo z najnovejšimi sistemi, temeljijo pa na inercialni (INS – Inertial Navigation System) in satelitski (GPS – Global Positioning System) navigaciji. Slednja naj bi uporabnikom omogočala izbiro uporabe ameriškega (GPS), ruskega (GLONASS), kitajskega (Beidou) in evropskega (Galileo) satelitskega navigacijskega omrežja. Helikopterji W-10 naj bi lahko uporabljali tudi različico navigacijsko-namerilnega zabojnika blue sky, ki naj bi bil kitajski ekvivalent ameriškega sistema AN/AAQ-13 LANTIRN. Pulzni Dopplerjev radar, nameščen v prvih helikopterjih Z-10, ki je bil prvotno namenjen spremljanju vremena in navigaciji, naj bi zamenjal zmogljivejši radarski sistem, namenjen izogibanju oviram in spremljanju konfiguracije terena. Trenutno vgrajen radarski višinomer naj bi v prihodnje nadomestil laserski višinomer. Komunikacijski paket Z-10 obsega sisteme za zavarovano interno (notranjo) komunikacijo posadke, kot tudi eksterno (zunanjo) komunikacijo posadke z letalskimi, kopenskimi in mornariškimi silami. Njen sestavni del je tudi podatkovna povezava za prenos večpredstavnostnih podatkov v realnem oziroma skoraj realnem času.
Optoelektronski sistemi Z-10 so nameščeni v kupoli pod nosom helikopterja, namenjeni pa odkrivanju in označevanju ciljev. Razviti so bili na izkušnjah, pridobljenih z evalvacijami francoskih in izraelskih primerljivih sistemov, obstajalo naj bi večkonfiguracij, vse pa naj bi si delile podobne, če že ne povsem enake glavne sestavne komponente. Večina od štirih znanih konfiguracij optoelektronskih sistemov za Z-10 obsega dnevno televizijsko kamero, nočno kamero in slikovno infrardečo kamero ter laserski označevalnik ciljev. Razlike med konfiguracijami izhajajo predvsem iz uporabljenih laserskih označevalnikov, prve so imele preproste in dokaj cenene označevalnike, zadnje pa so že tehnološko zelo napredne in bolj integrirane.
čŒe tudi je bila v načrtih za Z-10 predvidena tudi integracija radarskega sistema z milimetrskim delovnim področjem, so prvi primerki Z-10 brez tega sistema. Medtem se je podjetje China Northern Electronic, sicer hčerinsko podjetje korporacije NORINCO (China North Industries Corporation), lotilo razvoja radarja z oznako YH (Yu Huo). Šlo naj bi za popolnoma digitaliziran radar, med drugim uporaben tudi za nadzor ognja, katerega masa naj bi bila po razpoložljivih virih okoli
Standard, ki ga uvaja Kitajska z jurišnim helikopterjem Z-10, je tudi čeladni prikazovalnik (HMD – Helmet Mounted Display), ki naj bi ga posadke uporabljale tako pri namerjanju razpoložljivega orožja na cilje kot tudi za letenje ponoči in v razmerah zmanjšane vidljivosti. čŒeladni prikazovalniki so namreč povsem združljivi z uporabo nočnogledov. čŒeladni prikazovalnik je bil razvit v okviru 613. raziskovalnega inštituta, vendar so bile v razvoju s koristjo uporabljene tudi tuje izkušnje, predvsem izraelske.
Z-10 je opremljen tudi z integriranim sistemom YH-96 za delovanje v razmerah elektronskega vojskovanja (EW – Electronic Warfare), ki bo v proizvodni serijski konfiguraciji helikopterja obsegal radarski sistem, opozorilni sistem radarske in laserske osvetlitve helikopterja s strani nasprotnika (RWR/LWR – Radar Warning Receiver/Laser Warning Receiver) ter sistema za elektronsko podporo in protielektronsko delovanje (ESM/ECM – Electronic Support Measures/Electronic Counter Measures). Sistem YH-96 naj bi po razpoložljivih informacijah deloval popolnoma avtomatizirano, in sicer od zaznave
groženj do aktiviranja protiukrepov: izstrelitev toplotnih (flare) ali radarskih (chaff) vab ter aktiviranja sistemov za motenje nasprotnikovih senzorjev in sistemov za vodenje predvsem raket zračne obrambe na helikopter.
Kitajska bo Z-10 skoraj zagotovo ponudila tudi v izvozni različici, kar napoveduje še zelo trd boj v tržni niši jurišnih helikopterjev. (Foto: CAIC)
Motorji
Kar zadeva izbiro ustreznega pogonskega agregata za helikopter Z-10, je imela Kitajska običajne težave. Včasu razvoja Z-10 ni imela na voljo domačih motorjev zanj. Z-10 je dvomotorni helikopter, modularna zasnova pa omogoča uporabo sodobnih turbogrednih motorjev različnih proizvajalcev. Kitajci so preizkusili v Z-10 vsaj tri turbogredne motorje in vsi trije so tujega izvora. Šlo je za naslednje motorje: ruski Klimov VK-2500, Prat & Whitney Canada PT6C-
Oborožitev
Oborožitveni arzenal jurišnega helikopterja Z-10 v osnovi temelji na mitraljezih, topovih ter nevodljivih in vodljivih raketah.
Mitraljezi, ki jih je mogoče namestiti pod nos helikopterja, so v kalibru od 7,62 preko 12,7 do
radarsko vodenje HJ-9A, lasersko vodenje HJ-10B) in HJ-10 (masa okoli
Besedilo: Drago Dakič Prelc