V medijih so se pojavile napačne navedbe o poškodbah na letalu Falcon, ki je v postopku uvajanja v operativno uporabo v Slovenski vojski, in usposabljanju posadke, zato v nadaljevanju posredujemo celovito informacijo o dogajanju.
Kot smo javnost že seznanili, je letalo Falcon od 1. januarja 2013 zmogljivost Slovenske vojske in je vpisano v register vojaških zrakoplovov. Z odločitvijo vlade, da se Falcon začne uporabljati za prevoz državnih organov in da se trži v okviru mednarodnega sistema izmenjave letalskih prevozov Atares (Air Transport & Air to Air Refuelling and other Exchange of Services), je bilo treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje in izobraževanje posadke ter pridobiti licence. Od 15 članov posadke so vsi zaposleni v stalni sestavi Slovenske vojske (4 piloti, 4 člani kabinskega osebja in 7 članov letalsko-tehničnega osebja). Po naših informacijah je na Agenciji za civilno letalstvo en licenciran pilot za letalo Falcon, ki pa se po povpraševanju ni odločil za zaposlitev na Ministrstvu za obrambo. Ministrstvo pri odločitvi za usposabljanje kadrov iz vrst že zaposlenega osebja torej ni ravnalo neracionalno, kot navajajo nekateri mediji.
Na enem izmed letov, ki so se izvajali v okviru šolanja pilotov med 17. in 29. junijem 2013, so zaradi toče na letalu nastale manjše poškodbe. Poškodbe so nastale med pristajanjem na letališču Firence med vodenjem pristojne kontrole letenja po proceduri za pristajanje. Na območju letališča je bilo vreme slabo, na priletni poti pa tudi oblak s skrito točo, v katerega je zašlo več letal, ki so bila prav tako vodena na omenjeno letališče. Posadka letala Falcon se je po ugotovitvi, da je na območju toče, nemudoma pravilno odzvala in skladno s postopki zahtevala dovoljenje za prekinitev pristajanja in za odlet proti domačemu letališču Brnik. Kontrola letenja je zahtevo odobrila ter posadki dala navodila za odlet iz cone letališča. Za enak postopek se je odločilo še nekaj letal, medtem ko so druga nadaljevala pristajanje. Vsaj dve letali, ki sta nadaljevali pristajanje, sta utrpeli precejšnjo škodo. Postopek posadke je bil pravilen in popolnoma profesionalen.
Letalo so zato po pristanku pregledali člani posadke in letalski nadzornik za plovnost vojaških zrakoplovov iz vojaškega letalskega organa. Na podlagi izvedenega pregleda in letalske dokumentacije ter mnenja proizvajalca letala je odobril zahtevek za tehnični prelet v Švico. Vojaški letalski organ, ki v SV skladno z 5. a členom Zakona o letalstvu opravlja vlogo, kakršno ima za civilni zračni promet Agencija za letalstvo, je imel dogodek popolnoma pod nadzorom.
25. junija je bilo letalo odpeljano v Švico na preventivni pregled k pooblaščenemu izvajalcu, podjetju Ruag Aviation Geneva, s katerim ima Ministrstvo za obrambo sklenjeno dveletno okvirno pogodbo za vzdrževanje. Podjetje je ocenilo, da gre le za površinske poškodbe zaradi toče, ki jih bo odpravilo ob prvem večjem rednem remontu. Na letalu so bile vidne poškodbe barve na konusu (nos letala) in počen plastični pokrov za odpiranje vrat 
v sili. Poškodbe po strokovni oceni pooblaščenega serviserja torej niso bile take, da bi kakor koli vplivale na varnost letenja. Poškodbe, ki jih povzroči, toča, so sestavni del zavarovanja, tako da bo stroške popravila krila zavarovalnica.
Minister za obrambo je nato z delegacijo, v kateri je bil tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, 26. junija z letalom Falcon odpotoval v Libanon na obisk k pripadnikom kontingenta Slovenske vojske v operaciji Unifil. Prvi let z vladnim predstavnikom je bil opravljen v okviru zadnje faze šolanja pilotov, ki zahteva tudi let s potniki. Že naslednji dan je letalo znova poletelo v Ženevo na redni tehnični pregled, ki je bil načrtovan v mesečnem načrtu vzdrževanja.
Naj ob tem še dodamo, da je bilo tudi število ur obeh letov v Švico upoštevano v okviru predpisanih ur šolanja pilotov za pridobitev ustreznih licenc, kar pomeni, da bi te ure naleta med usposabljanjem posadka v vsakem primeru morala opraviti. Trditev, da pilote usposabljamo na preletih in poletih v Švici, torej ni točna. Piloti so v okviru šolanja opravili lete na različne destinacije po Evropi, tudi v Švico, z letališča Brnik in se nanj tudi vračali.