Na dan pred božičem leta 1963 je bilo na Brniku in v Sloveniji še posebej slovesno. Slovenija je dobila novo letališče, Adria pa je upihnila drugo svečko. Letališče Brnik, ki danes nosi drugo ime, je Abrahama dočakalo v dobri kondiciji, Adria pa kljub finančnim težavam izboljšuje poslovanje in bo letos predvidoma poslovala pozitivno. Redni letalski promet na Brniku je bil vzpostavljen 9. januarja 1964. Linije z Beogradom, Dubrovnikom in Londonom je vzdrževal JAT, Adria Aviopromet (danes Adria Airways) pa je letela v Beograd in Alžir. V prvem letu delovanja je čez letališče potovalo 78.179 potnikov, v 50 letih pa skupno 35 milijonov in 300 tisoč. 
24. december 1963 pa ni bil pomemben le za Aerodrom Ljubljana (AL), pomemben je bil tudi za slovenskega letalskega prevoznika Adrio Airways, ki je s tem dobila domicilno letališče in možnost za nadaljnji razvoj. Danes je Aerodrom Ljubljana močno odvisen od Adrie Airways, saj Adria na Brniku opravi skoraj 70 % prometa. Temni oblaki, ki bdijo nad Adrio zaradi morebiti neupravičenih subvencij v višini 85 mio evrov, pa Aerodroma Ljubljana ne skrbijo pretirano. Predsednik uprave AL Zmago Skobir: »Tveganje, ki izhaja iz sodelovanja z Adrio Airways, je ustrezno obvladovano z različnimi predvidenimi ukrepi.« Srčno lahko upamo, da bo Evropska komisija prepoznala pomembnost regionalnega 
prevoznika za razvoj regije in da bo sožitje med »abrahamovcema« trajalo še naprej. A vrnimo se pol stoletja nazaj. »V mrzlem zasneženem dopoldnevu je pristalo prvo letalo: ob 10.45 se je betonske letališke steze dotaknilo letalo DC-6B z oznakami slovenskega letalskega prevoznika Adrie Avioprometa. Priletelo je v svoj novi dom, saj je tedaj Adria imela bazo na zagrebškem letališču. Kmalu za njim je pristala še JAT-ova Caravelle. Letališče Brnik je bilo predano prometu v dobrem letu dni, kar je bilo hitro glede na takratno gradnjo drugih letališč. Vendar je bilo to zadnje leto le finale dogodkov in projektov, ki so se začeli že veliko prej,« je zapisal Jure Mežnaršič v monografiji 40 let Aerodroma Ljubljana. Letalo DC-6B z registracijo YU-AFE je pilotiral kapitan Karel Rankel. V letalu ni bilo potnikov, a kljub temu je bila na letalu stevardesa Metka Zavašnik, danes Kalin, ki se za slovenski letalski portal tako spominja tega prvega pristanka na Letališču Brnik: »Bili smo veseli in ponosni, ker smo prileteli v Ljubljano. Pred tem je bilo delo stevardes naporno, saj 
smo morale najprej potovati v Zagreb, kjer smo na tržnici kupile hrano, iz katere smo pripravile obroke za potnike. Nato smo pripravile letalo in se uredile za prihod potnikov. Ko je bilo letališče na Brniku odprto, smo bile hitreje v službi, pot je bila krajša in manj naporna. Bilo je prima.« Adria je bila takrat čarterski prevoznik in je imela v svoji floti štiri letala DC-6B, zadnji od njih YU-AFF je še danes parkiran poleg novega Centra za kontrolo zračnega prometa in garažne hiše.
Adria Airways, ki se je do leta 1969 imenovala Adria Aviopromet, je leta 1963 opravila 962 letov, ki pa niso bili le za potrebe jugoslovanskih potovalnih agencij, temveč je izvajala polete tudi za zahodnoevropske in severnoameriške naročnike. V njenem ospredju so bili tudi cilji ravno odkritih turističnih destinacij v Afriki in na Daljnem vzhodu. Kot zanimivost lahko povemo, da so bili njihova 
redna stranka Združeni narodi in Rdeči križ. Adrijina letala pa so takrat letela na vse kontinente razen v Avstralijo. Krepil pa se je tudi promet na Letališču Brnik, ki se je kasneje preimenovalo v Letališče Ljubljana. Leta 1963 so imeli zaposlenih 56 delavcev, leta 1964 že 105. Danes Aerodrom Ljubljana zaposluje 402 delavca. Leta 1964 so zabeležili 2343 premikov letal, 78.179 potnikov in 88 ton tovora. Za leto 2013 ocenjujejo, da so presegli 1,3 mio potnikov, zabeležili so 32.700 premikov letal in odpravili 17.300 ton tovora. Poleg Adrie so bili na začetku obratovanja na Brniku redni gostje predvsem britanski in 
skandinavski letalski prevozniki, med njimi British United, Lloyd International, SAS in KLM ter seveda JAT. Leta 1973 so na Brniku zgradili nov potniški terminal, leta 1978 pa rekonstruirali VPS, ki je dobila današnje dimenzije 3300 m x 60 m, položeni pa sta bili tudi električna napeljava za talne luči in navigacijska oprema kategorije CAT II. Vse to je omogočilo pristajanje letal na interkontinentalnih letih. Promet na redni liniji v ZDA se je začel aprila 1978 z letali B707, tja pa so letela tudi letala DC-10 in L-1011 tristar. Leta 1994 so obnovili odhodno čakalnico, dve leti kasneje še prostor za prihode potnikov. Januarja 1999 je letališče dobilo dovoljenje za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B in se s tem vpisalo med takrat približno 100 letališč na svetu s takšno opremo. Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. Julija 2007 so odprli nov terminal, leta 2009 pa obnovili VPS. Z napovedano prodajo Aerodroma Ljubljana se je ustavila tudi napovedana gradnja Terminala 2, a razvoj letališča se s tem ni ustavil. »Za poslovno-logistični center na letališču so sprejeti vsi prostorski načrti, izgradnja komunalne infrastrukture poteka po fazah. Nadaljujemo z iskanjem investitorjev, ki bi prevzeli izgradnjo objektov, « je povedal Zmago Skobir, ki si zelo prizadeva tudi za navezavo železnice na letališče in ureditev obvoznice mimo letališča.
S prihodom Adrie leta 1963 na Brnik pa je začela rasti tudi podporna dejavnost letenju. »Na letališču smo lahko vzpostavili dejavnost vzdrževanja letal, operativne službe, šolski center, skratka v Sloveniji smo dobili prostor za razvijanje in širjenje svoje dejavnosti,« je povedal predsednik uprave ADR Mark Anžur in dodal: »Neposrednega vpliva na takratni poslovni model ni bilo. Adria je svoj poslovni model vedno spreminjala glede na pogoje na trgu. Praktično do leta 1983 je letela 
samo na čarterskih poletih. V prvem desetletju svojega obstoja na srednjelinijskih in dolgolinijskih poletih, kasneje pa na letih srednjega doleta, ko so z njo večinoma leteli turisti iz Zahodne Evrope na Jadran. Leta 1983 je začela uvajati redne polete. Po osamosvojitvi Slovenije je izgubila večino svojega trga, torej 80 % svojega posla, in postala nacionalni prevoznik, ki je skrbel za redne povezave Slovenije s svetom.« Adria se je leta 1969 preimenovala v Inex Adria Aviopromet in to ime obdržala do leta 1986, ko je dobila današnje ime Adria Airways. Poleg imena so spreminjali tudi 
grafično podobo letal. Ime Adria Airways jih spremlja že od začetka leta 1961. Zaradi reorganizacije poslovanja je Adria Airways leta 2011 prodala Adrio Tehniko, ki je danes certificiran vzdrževalni center za letala Airbus družine A320 in Bombardier družine CRJ in je leto 2013 zaključil s skoraj milijon evrov dobička (v 100-% lasti Aerodroma Ljubljana in PDP).
Adria Airways in Aerodrom Ljubljana sta danes prvi ali zadnji stik večine poslovnežev, turistov in drugih, ki potujejo v Slovenijo z letali, in praktično edino slovensko »zračno« okno v svet. Letališči Edvarda Rusjana v Mariboru in Portorož žal rednih letov nimata. Srčnost, strokovnost in ljubezen do letalstva večine nekdanjih in sedanjih delavcev Aerodroma Ljubljana, Adrie Airways in Adrie Tehnike so spisale dosedanjo uspešno zgodovino slovenskega civilnega letalstva. ✈
Pilot Karel Rankel (kapitan prvega letala, ki je pristalo na Brniku) je junija 1963 z letalom DC-6B opravil prvi čarterski polet preko Atlantika. Let so opravili z dvojno posadko, kapitan druge posadke je bil Branivoj Majcen. Let iz Shannona (Irska) do Toronta (Kanada) je trajal 13 ur in 22 minut. Kapitana sta z njim postavila jugoslovanski rekord v dolžini leta, hkrati pa je let veljal tudi za takrat najdaljši polet brez postanka. ✈
Tipi letal v floti Adrie Airways po letih: Douglas DC-6B, McDonnel Douglas DC-9-30/-32/-33CF/-50, BAC 1-11/ROMBAC 1-11, Sud SE-210 caravelle III, Douglas DC-8-55, DeHavilland DHC-7, McDonnell Douglas MD-81/-82, Airbus A320, Bombardier CRJ100/-200/-900, Boeing 737-500/-400, Fokker 100 in Airbus A319. ✈
Adria Cargo: SAAB 340, Fokker 50 ✈
Ljubljansko letališče je danes s svetom povezano z devetimi rednimi prevozniki in s sedmimi čarterskimi. Od nedavnega (10. decembra 2013) ljubljansko letališče z Beogradom dnevno povezuje Air Serbia, ki zaradi lastniške povezave z Etihad Airways potnikom še bolj odpira vrata do destinacij na Vzhodu, domači prevoznik pa je za poletni vozni red 2014 napovedal, da bo vzpostavil letalske povezave v Prago, Varšavo in London (Gatwick), kamor naj bi letel nekajkrat tedensko. Število potnikov se je glede na primerljivo obdobje v letu 2012 povečalo za 8,1 %, količina oskrbljenega tovora pa je bila večja za 6,7 %. Ocenjeni čisti dobiček poslovnega leta 2013 bo nekoliko presegel načrtovanega ter dosegel 5 milijonov evrov. »Za leto 2014 družba načrtuje, da bo oskrbela za 7 odstotkov več potnikov v primerjavi z ocenjenim številom za leto 2013. čŒisti dobiček leta 2014 pa bo za slabih 7 % višji kot leta 2013 ter bo dosegel 5,3 milijona evrov,« je povedal Zmago Skobir. ✈
| Leto | Premiki letal - Aerodrom | Potniki - Aerodrom | Potniki Adria Airways | Tovor Aerodrom (v tonah) |
| 1964 | 2.343 | 78.179 | 40.000 | 88 |
| 1974 | 13.123 | 668.599 | 512.000 | 7.210 |
| 1984 | 10.050 | 623.588 | 1.200.000 | 7.356 |
| 1994 | 15.821 | 497.456 | 505.000 | 9.881 |
| 2004 | 35.502 | 1.048.238 | 885.000 | 11.780 |
| 2012 | 35.019 | 1.198.911 | 987.000 | 17.031 |
✈ čŒe bi letališče napolnili ljudje do zadnjega kotička zunaj in znotraj, bi jih našteli kar 10 milijonov in 580 tisoč.
✈ Na vzletno-pristajalni stezi bi po dolžini lahko stalo kar 66 olimpijskih bazenov ali 30 nogometnih igrišč.
✈ Najvišja temperatura na letališču je bila zabeležena avgusta 2013, in sicer kar 38,1 °C, najnižja pa januarja 1968, ko so izmerili -25,4 °C.
✈ Najvišja snežna odeja je letališče prekrila leta 1969. Merila je 96 cm.
✈ Na vzletno-pristajalni stezi, pred stezo in na voznih stezah ljubljanskega letališča je instaliranih več kot 2.000 svetilk, ki se električno napajajo prek več kot 350 km kablov. Glavno letališko ploščad osvetljuje okoli 180 reflektorjev.
✈ Na letališču je najdaljša ravna cesta v celi Sloveniji, ki v dolžino meri kar 4,4 kilometre.
Vir: Aerodrom Ljubljana, Adria Airways
Foto: Aerodrom Ljubljana in Adria Airways, Edi Šelhaus - arhiv Muzeja novejše zgodovine in sierra5.net