V Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki so 10. januarja s postrojem pripadnikov 15. polka vojaškega letalstva praznovalidan slovenskega vojaškega letalstva. Ob tej priložnosti so v svoje vrste s ponosom sprejeli tudi osem pilotov, ki so uspešno končali usposabljanje v Letalski šoli Slovenske vojske, poveljnik 15. PVL podpolkovnik Bojan Brecelj pa je pilotom vročil letalski znak krilca. O nalogah in izzivih, ki jih čakajo v tem letu, smo se pogovarjali s poveljniki enot 15. PVL. 
12. januar je dan, ko sta leta 1919 pilota Vinko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet na Koroško in mitraljirala avstrijske enote. Zgodovina slovenskega letalstva sega v leto 1918, ko sta bili 14. in 15. decembra ustanovljeni ljubljanska in mariborska letalska stotnija. Danes, skoraj 100 let po tem dogodku, lahko rečemo, da je 15. PVL, ki združuje vse letalske enote SV, pomemben del naših obrambnih sil. Lani se je polk preoblikoval, naloge pa večinoma ostajajo enake.
V 151. HEESK so se ukvarjali z dejstvom, kako nadomestiti kader, ki je odšel v pokoj ali je bil premeščen na druga delovna mestav15. PVL, hkrati pa je nove pilote šolala skupina petih pilotov, kar pomeni skoraj petina eskadrilje, kar je bil tudi velik napor za inštruktorje. Lani so sodelovali na vseh večjih vajah Slovenske vojske tako v domovini kot tujini. Izzivi, s katerimi se bodo soočali letos, so predvsem ohranjanje usposobljenosti enote kljub odhajajočemu kadru, saj se upokojuje največja skupina pilotov, poleg tega pa še zmanjševanje finančnih sredstev ter zaostritev letalske zakonodaje. »Smo v obdobju, ko so naši helikopterji postali polnoletni, saj je najstarejši star 24 let. Prihajamo torej v obdobje, ko bo potrebno več vzdrževanja za ohranjanje njihove razpoložljivosti,« še pove poveljnik 151. HEESK podpolkovnik Branko Rek.
153. letalska tehnična eskadrilja tudi letos nadaljuje zagotavljanje stabilne plovnosti skozi bazno vzdrževanje vseh letalnikov na drugi in tretji stopnji, največji izziv pa je, kot je dejal poveljnik 153. LETEHESK major Robert Brauc, enak kot lani, torej dobava nadomestnih delov. »Več kot polovico leta 2013 nismo imeli podpisanih pogodb za dobavo rezervnih delov, zato da smo skladišče rezervnih delov skoraj popolnoma izpraznili, pomagali pa smo si tako, da smo dele snemali z letalnikov, ki so bili neoperativni. Tako zagotavljanje rezervnih delov imenujemo kanibalizacija in nam povzroča veliko dodatnega dela ter predstavlja nepotrebna tveganja,« opozori. Najprej morajo namreč demontirati nedelujoči del, nato na neoperativnem letalniku še delujoči del, ki ga postavijo na prvi letalnik, potem ko dobijo nov rezervni del, pa g
a vrnejo na tisti letalnik, s katerega so ga sneli. »Iz tega postopka se vidi, da je treba pripraviti dvojno dokumentacijo in opraviti dvojno delo, kar zahteva precej dragocenega časa ter poveča tveganja za nastanek napake.« Težave s pogodbami so vplivale tudi na razpoložljivost letalnikov, kar se je pokazalo pri turboletu L-410. »Letos poteka osnovno usposabljanje za letalske inženirje in tehnike za pridobitev letalske licence po PART 66, sodelovali pa bomo tudi pri vseh bojnih streljanjih, ki bodo v okviru vaj letalskih eskadrilj 15. PVL. Sodelujemo s skupino ARM, ki vzdržuje letalska bojna sredstva in oborožuje letalnike, naša bistvena naloga pa ostaja zagotoviti dovolj letalnikov za opravljanje vseh zračnih nalog 15. PVL. Da nam bo uspelo, moramo najprej poskrbeti za regeneracijo skladišča z nujnimi rezervnimi deli,« še poudari major Brauc.
Poslanstvo in naloge 107. LEBA se s preoblikovanjem niso bistveno spremenile, saj najpomembnejše naloge še vedno ostajajo zagotavljanje delovanje vojaškega letališča in letalske baze na Brniku, podpora delovanja 15. PVL zunajletalskih baz v RS, logistična zagotovitev delovanja enot polka inzaščita sil v vojašnici. Največji izziv jim je, kot je povedal podpolkovnik Mojmir Lipar, kljub velikim kadrovskim spremembam zagotoviti izvedbo nalog iz poslanstva in izvesti zahtevana usposabljanja po transformaciji za VED vojak letalstva in VED podčastnik letalstva ter pridobitev licenc za letališko 
osebje. »Letošnje naloge ostajajo enake, čakajo pa nas še vaja evakuacije moštva s kontrolnega stolpa na letališču Cerklje ob Krki Stolp 2014, vaja Letalo 2014, vaja Adriatic Strike in podpora vseh vaj letalskih enot 15. PVL.«
»S predstavniki Nata je bil julija 2013 podpisan nov tehnični sporazum, ki v varovanje zračnega prostora Republike Slovenije uvaja pomembno novost. Posredovanje zavezništva v slovenskem zračnem prostoru je z novim sporazumom mogoče tako iz italijanske kot madžarske strani,« pove poveljnik 16. CNKZP major Aleksander Vidergar. »Da je verjetnost vojaškega napada na Slovenijo v kratkem zanemarljiva,lahko razberemo iz ocene ogroženosti v okviru strategije nacionalne varnosti. Podobno velja za oceno ogroženosti zaradi delovanja asimetričnih groženj iz zračnega prostora,« poudari. To ne pomeni, da se v slovenskem zračnem prostoru kršitve in z njimi povezana ogrožanja varnosti letenja ne dogajajo. Vse kršitve so bile, kot je dejal, sicer nenamerne, pojavile so se kot posledica malomarnosti ali neznanja oziroma neizkušenosti posadk. »Za večino kršitev, ki so zahtevale uvedbo izrednih varnostnih ukrepov civilne kontrole zračnega prometa, so bili značilni majhne hitrosti, letenje nizko nad površjem, letenje v vidnem delu dneva ter vzletanje in pristajanje zunaj letališč na z asebni hali naravnih površinah.« V večini primerov bi se s posredovanjem vojaških prestreznikov ta ogrožanja varnosti lahko preprečila, prekinila ali časovno skrajšala,vendar v ta namen niso namenjeni niti eurofighterji niti grippni. Za obvladovanje tovrstnih groženj mora država poskrbeti sama, zato se je treba vprašati, kakšna so bila ta ogrožanja in kako smo opremljeni za njihovo obvladovanje, je poudaril major Vidergar in na koncu dejal:»Suverenosti slovenskega zračnega prostora nismo torej nikomur podarili. Imamo jo v svojih rokah in le od nas in naše volje je odvisno, ali jo bomo uveljavljali.«