Na Pokljuki je bila tudi letos vsakoletna vaja, na kateri so preverjali usklajenost odzivanja različnih služb ob letalski nesreči ali podobnem incidentu. Poudarek na letošnji vaji je bil na uporabi brezpilotnih letalnikov. V vajo so vključili tudi civilna ponudnika C-Astral z brezpilotnim letalom bramor in Mantua Model z multikopterjema.
»Ko pride do letalske nesreče, je pomembno, da dobimo prave informacije. Ko so potrjene, moramo obvestiti civilni preiskovalni organ in čim prej sklicati celotno preiskovalno komisijo,« je povedal polkovnik Mihael Klavžar, vodja Stalne komisije za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških
zrakoplovov in vodja vaje Zlomljeno krilo 2014. Današnje življenje nam namreč prinaša številne ugodnosti, toda tudi nevarnosti. Delček sekunde je dovolj, da se prijetno potovanje spremeni v katastrofo. Letalske nesreče sicer niso pogoste, vendar zaradi velikega števila žrtev hitro pridejo v sredstva javnega obveščanja, veliki pa so tudi pritiski na preiskovalce.Brezpilotno letalo pripravljajo za izvidovanje in snemanje terena.
Prvi zapisi o letenju segajo v čas grških mitoloških zgodb, o Dedalu in Ikaru, v 15. stoletju pa je sanje o letenju obudil Leonardo da Vinci. Zasnovo in izdelavo prvega uporabnega letala sta leta 1899 začela brata Wright, ki sta v naslednjih letih letela predvsem z jadralnimi letali. Dobra štiri leta pozneje sta zgradila motorno letalo Wright Flyer, s katerim se je začel razvoj motornih zrakoplovov. Danes lahko zaradi uresničenih sanj, ne le bratov Wright, temveč mnogih drugih, v zelo kratkem času varno pristanemo več tisoč kilometrov od doma, kar je mogoče tudi zaradi ljudi, ki jih bomo predstavili v tem članku.
Preverili usklajenost odzivanja služb
»Namen vaje Zlomljeno krilo 2014 je predvsem uskladiti delovanje različnih resorjev, da bomo ob morebitni nesreči natančno vedeli, kdo, kako in kdaj lahko deluje na območju nesreče. Na vaji sodelujejo tudi kolegi iz policije, ki na območju nesreče opravljajo neodvisno preiskavo po usmeritvah preiskovalnega sodnika. Njihova naloga je odkriti elemente kaznivega dejanja, naloga našega organa pa je čim prej odkriti vzrok nesreče, da bi lahko preprečili nadaljnje škodljive posledice.« Cilj preiskav o nesrečah zrakoplovov je namreč predvsem izboljšati varnost v letalstvu, pri čemer preiskovalci na
podlagi izsledkov preiskave izdajo varnostna priporočila. Naloge, ki jih opravljajoob preiskavi, se navezujejo predvsem na preiskovanje vzrokov dogodkov, ogledno dejavnost, dokumentiranje in zavarovanje sledi, preiskovanje kaznivih dejanj ter odkrivanje osumljencev. Pri preiskavi letalskih nesreč ne sme biti nič prepuščeno naključju.Multikopter v živo prenaša sliko v krizni štab.
»Letalo je letelo nizko, slišal sem eksplozijo.«
»Vidim črn dim severno od Svete Trojice, približno eno miljo. Vidim dva kraja nesreče, oddaljena sta od 10 do 20 metrov, na prvi lokaciji je videti nekaj kot rep letala, na drugi je verjetno trup letala, ki je v ognju,« se pilot PC-9M oglasi kontrolorju letenja, ki ga je aktiviral Združeni operativni center prek čete za nadzor in kontrolo zračnega prometa, da je dobil natančno lokacijo strmoglavljenega letala. »Kraj je popolnoma ožgan, ne morem razločiti niti tipa niti barve letala. Ni znakov življenja. Na prvi lokaciji je verjetno rep letala. Rep je zelene barve, podoben maskirnim barvam SV, na njem je slovenska zastava.«
Načrtovanje rute brezpilotnega letalnika na zemljski postajiVaja Zlomljeno krilo 2014 je predvidevala trk dveh letal nad vadiščem Poček. Glavni preiskovalec je imenoval vodjo preiskave in člane skupine za zavarovanje kraja dogodka in dokaznega gradiva, ki naj bi sodelovali s preiskovalnim sodnikom, tožilcem in drugimi preiskovalnimi organi. Vodja preiskave je predstavil operativni načrt preiskave ter določil konkretne naloge preiskovalcem in drugim sodelujočim, pripadniki vojaške policije pa so zavarovali ožje območje preiskave. Po prihodu vseh udeležencev na prizorišče so sestavili krizni štab ter vzpostavili komunikacijski sistem in načrt zvez ter z brezpilotnimi helikopterji in letali izvidovali in snemali teren. »V primerjavis civilnimi letalskimi nesrečami je pri vojaških letalskih nesrečah skoraj vedno prisoten element bojnih sredstev letalske oborožitve, ki jih letala in helikopterji nosijo. Dostikrat se zgodi, da helikopterji prenašajo tudi oborožitev in opremo za druge enote Slovenske vojske,« opozori polkovnik Klavžar. »V teh primerih je treba biti posebno pazljiv, zato uporabljamo brezpilotna letala in helikopterje za prepoznavanje in določanje morebitnih eksplozivnih snovi.« Ko je vodja ogleda ugotovil, da so na kraju nesreče ubojna sredstva, je nemudoma prekinil dejavnost in obvestil glavnega preiskovalca o nevarnosti. Ta je prek Združenega operativnega centra podal zahtevo po vključitvi pirotehnikov. Ker se kraj nesreče ne sme uničiti, torej se orožje oziroma ubojna sredstva ne smejo razstreliti, morajo na kraj dogodka priti tudi letalski orožarji, ki poznajo lastnosti sredstev in jih lahko varno odstranijo. Šele po odstranitvi nevarnih sredstev lahko preiskovalci nadaljujejo ogled kraja nesreče.
Z multikopterjem si lahko preiskovalci ogledajo prizorišče nesreče od blizu.
Na vaji prvič uporabili upravljanje zračnega prostora
Iz posnetkov, narejenih z bramorjem, so
naredili tridimenzionalni model, ki je preiskovalcem omogočil vpogled v kraj nesreče in lociranje posameznih razbitin na širšem območju, z manjšim multikopterjem pa so si od blizu ogledali ostanke letala in bojnih sredstev ter tako določili stopnjo ogroženosti. Načrt poleta je narejen tako, da zagotavlja fotografije, ki območje prekrivajo od 40- do 45-odstotno, narejene pa so v določenem časovnem razmiku.Ko je prihod na prizorišče varen, se v delo vključijo preiskovalciletalskih nesreč.
Fotografije, ki so jih po preletu območja dobili, vsebujejo informacijo, kje je bilo letalo v trenutku nastanka slike in pod kakšnim kotom je bila slika posneta. Na vaji sta z zemeljsko postajo in kvadrokopterjem sodelovala tudi pripadnika enote brezpilotnih letal iz Novega mesta, ki spada v 1. brigado. Zaradi vključitve zračne komponente (brezpilotna letala, multikopterji in helikopter SV) v preiskavo letalske nesreče so letos prvič uvedli tudi upravljanje zračnega prostora, kar se je izkazalo kot zelo koristno oziroma nujno, saj je na območje letalske nesreče nenapovedano priletel tudi civilni helikopter.
Preiskovalci letalskih nesreč so izpostavljeni tveganjem
Običajno preiskovalci letalskih nesreč prispejo na kraj nesreče takoj za reševalci, vendarse kraju nesreče ne približajo, dokler ne odkrijejo vseh morebitnih preživelih. Kljub temu preiskovanje letalske nesreče ni brez nevarnosti, saj so pri odkrivanju, proučevanju in dokumentiranju razbitin izpostavljeni nevarnemu tovoru, vnetljivim in strupenih hlapom, ostrim predmetom, tudi boleznim. »Preiskovalci morajo obvezno imeti na sebi predpisano zaščitno opremo,« je poudaril profesor dr. Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino. »V primerih, ko se o žrtvah ne ve prav nič, je predpisana nošnja skafandru podobne zaščite, ki prekrije tudi obuvala. Obvezni so maska, kapa, očala in rokavice, ki ne prepuščajo virusov. Dobro je, da dobimo nekaj splošnih informacij, preden gremo na teren, da lahko pripravimo ustrezno opremo, čeprav je pri nas pravilo raje več kot manj.« Na dogodek pridejo s posebnimzabojnikom, v katerem imajo spravljeno opremo. »To nam omogoča, da se lahko hitro prestavimo na kraj d
ogodka in se držimo pravil, kdaj in kdo sme vstopitina območje nesreče.«S tridimenzionalno sliko prizorišča letalske nesreče bi lahko natančno določili smer gibanja letala, če bi letalo padlo v gozd.
Na prizorišču so tudi preiskovalci Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki pregledajo območje in, če gre za širše območje, navadno naredijo sektorje, v katerih natančno preiščejo vse sledi. Ob tem je pomembno slikovno dokumentiranje sledi.Z razdalje petih metroviz dveh smeri posnamejo fotografijeiste točke,da je mogoče umestiti predmet v prostor oziroma okolico. Fotografiranje iz bližine omogoči prepoznavanje predmeta, na koncu pa sledi makrofotografiranje, to je slikanje podrobnosti na predmetu oziroma truplu na prizorišču nesreče. V primerjavi z drugimi nesrečami je pri letalskih zelo pomembno slikati tudi stikala,
predvsem, v katero smer so bila obrnjena ob padcu,in prerez žic posameznih komponent. Vsepodatke je treba vpisativ predpisane obrazce. Kot je povedal dr. Balažic, so poškodbe žrtev drugačne kot pri drugih nesrečah, saj so sile, ki delujejo na telo ob padcu z letalom, neprimerno večje kot na primer pri avtomobilskih nesrečah. »Obstajajo številne študije, prisotne so tudi izkušnje, pri preračunavanju sil in moči njihovega delovanja na telo nam pomaga tudi moderna tehnika. Pomembenje padec letala, saj je odvisno, kako pade, kako pospeški delujejo na telo, veliko je ožganin, saj se je požaru pri zrakoplovih težko izogniti. Poškodbe so strahovite in ogenj veliko stvari uniči, tudi DNK, ki je zelo občutljiva zadeva. Dovolj je 60 
stopinj, da jezapis uničen, vendar pa se pri človeku najdejo strukture, kot so na primer kosti, ki omogočijo ohranitev DNKin s tem prepoznavo, ki joje treba pri tem opraviti. Žrtve je nujno treba identificirati.čŒeprav se čudno sliši, so svojci zadovoljni, da dobijo vsaj del pokojnika inse lahko od njega poslovijo.«čŒrna skrinjica slikana z višine 150 metrov.
Fotogalerija FB
Kakovost in povezovanje resornih organov
Vaja je vključevala tudi teoretični del, v katerem je dr. Balažic predstavil sodnomedicinsko obravnavo letalske nesreče s smrtnima žrtvama, dr. Rajmund Krivec z Instituta Jožef Stefan pa je pripravil prikaz rekonstrukcije trajektorije Malaysia Airlines Flight 370 (INMARSAT) in nelinearnost v aerodinamičnih simulacijah.Andrej Robek in Janez Nebec sta govorila o potencialnih nevarnostih pri uporabi brezpilotnih letal, sodelavci iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija pa so predstavili način odkrivanja ponarejenih in prenarejenih dokumentov. Ob koncu vaje so sledili še predstavitev ugotovitev preiskave, analizavaje in predlogi za učenje iz izkušenj ter za izboljšave. Takšne vaje so predvsem znak dobrega sodelovanja in možnost za urjenjeodzivanja na letalske nesreče. Zlomljeno krilo po eni strani prinaša kakovost in po drugi povezuje resorne organe z različnim znanjem in zmožnostmi.
Besedilo: Nataša Oblak, revija SV
Fotografije: Borut Podgoršek in C-astral (zračni posnetki)