Belgijske zračne sile letos praznujejo 70. letnico obstoja, ki so jo obeležili 24. oktobra 2016 v zračni bazi Beauvechain. Njihove korenine sicer segajo v leto 1909.
Polkovnik Defraiteur je 15. oktobra leta 1946 sprejel odločitev o ustanovitvi samostojnih zračnih sil. V njih so leteli nekdanji piloti, ki so služili v RAF. Nekaj dni kasneje, 24. oktobra, je 22 letal Supermarine Spitfire Mk. XVI poletelo iz Fassberga v Nemčiji v Beauvechain (Bevekom) in tako formiralo 349. in 350. "Smaldeel" eskadrilijo.
Po drugi svetovni vojni so belgijske zračne sile preko programa pomoči medsebojne obrambe (MDAP) dobile pomoč ZDA. V operativnem sestavu so imeli letala tipa Lockheed F-104G Starfighter, Dassault Mirage in Fouga Magister. Kasneje, ko je Belgija postala del NATA, so dobili letala General Dynamics F-16. Belgija ima danes razmeroma majhne, a sodobne zračne sile.
Belgije s svojimi vojaškimi zmogljivostmi že več let sodeluje v številnih vojnih operacijah. Med drugimi v Bosni in Hercegovini, Afganistanu, Libiji, Maliju in Iraku. Na področju zaščite zračnega prostora Belgija sodeluje tudi s sosednjima državama Nizozemsko in Luksemburgom.
Jedro flote belgijskih zračnih sil danes sestavljajo večnamenska borbena letala F-16. Skupno 54 letal je nameščenih v zračnih bazah Kleine Brogel in Florennes. Dve letali sta v stalni pripravljenosti (24 ur na dan in 365 dni na leto) za varovanje belgijskega in nizozemskega zračnega prostora. Trenutno pripravljajo nekaj letal, ki se bodo pridružila izvajanju naloge Air Policing nad baltskimi državami. Belgija deluje s šestimi letali F-16 nad Irakom in Sirijo v operaciji "Desert Falcon".
Za potrebe transporta imjo 11 letal C-130h Hercules in 20 različnih letal za VIP in ostale potrebe (Dassault Falcon 20E-5, Dassault Falcon 900B, Embraer ERJ-135/145, Airbus 321). Njihova naloga je opravljanje logističnega in humanitarnega transporta za potrebe belgijske vojske. Do leta 2020 nameravajo letala C-130h Hercules zamenjati s sedmimi novejšimi letali Airbus A-400M.
Poleg letalske enote imajo belgijske zračne sile tudi helikoptersko enoto. V njej so helikopterji tipa Sea King Mk48 (za delovanje v Severnem morju), Agusta A-109, nekaj starejših Alouette III (za oskrbo ladij na morju) in zadnja pridobitev NH90, ki ima ključno vlogo v enoti.
Prihodnost belgijskih zračnih sil je, poleg pridobitve letal A-400M in brezpilotnih letal, usmerjena k zamenjavi letal F-16. Posebna projektna skupina ocenjuje lastnosti letal, ki so v ožjem izboru za zamenjavo. To so letala Boeing F/A-18E Super Hornet, Dassault Rafale 3R, Eurofighter Typhoon, Lockheed Martin F-35 Lightning II in letalo Saab JAS-39E Gripen. Vsi projekti bodo realizirani v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev in glede na politično stabilnost v Evropi.
Avtorja: Kees Otten & Wim Das, Dutch Aviation MEDIA (http://www.dutchaviationmedia.com)
Uredil: Franci Jeraj