Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o preimenovanju Letališča Maribor v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime se začne uporabljati 15. junija 2008.
Ministrstvo za promet je prejelo predlog Aerodroma Maribor, d.o.o., naj se letališču Maribor dodeli tudi ime letališča, kot je to praksa tudi v drugih državah.
Podobno pobudo je podal tudi državljan Silvo Škornik. Oba predlagatelja predlagata določitev imena po Edvardu Rusjanu, kar utemeljujeta z njegovimi pionirskimi dosežki na letalskem področju in nevadbami, da bo v letu 2008 minilo 100 let, odkar sta brata Rusjan izdelala prvo maketo letala, v letu 2009 pa 100 let od prvega leta z letalom. S tem je Edvard Rusjan Slovence uvrstil med narode, ki so opravili pionirsko delo na področju razvoja letalstva. Vlada RS se je na podlagi navedenih predlogov odločila, da se letališče poimenuje po Edvardu Rusjanu, slovenskemu letalskemu konstruktorju in pilotu zaradi njegovega življenjskega prispevka k razvoju letalstva, in zato, ker je s svojimi konstruktorskimi dosežki Slovence uvrstil med narode, ki so opravili pionirsko delo pri razvoju letalstva, brez katerega ne bi bilo hitrega gospodarskega razvoja.
Glede na to, da ni posebnega pravila, kako in kdo določa ime letališča državnega pomena, se v Republiki Sloveniji na tem področju uveljavlja praksa, da za letališča državnega pomena določa ime vlada, za letališča lokalnega pomena pa lokalna skupnost.
Ker gre v primeru letališča Maribor za letališče državnega pomena, je primerno, da ime letališča določi vlada, ki je sicer tudi lastnik letališča in pristojni organ za opredelitev sistema javnih letališč, ki so namenjena za javni zračni promet. Republika Slovenija je tudi lastnica zemljišč, na katerih so letališki infrastrukturni objekti, naprave in omrežja, ter večinska lastnica infrastrukturnih objektov na tem letališču. Aerodrom Maribor, d.o.o., ima v skladu z Zakonom o letalstvu položaj obratovalca in upravljalca letališča.
Več: Edvard Rusjan
P.s.: Določanje imen letališč po znanih zgodovinskih osebnostih zasledimo tudi v tujini:
• v Nemčiji (mednarodno letališče München (EDDM) – Flughafen München Franz Josef Strauß),
• na Poljskem (letališče Krakov – Balice (EPKK) - Mič™dzynarodowy Port Lotniczy im. Jana PawÅ‚a II Kraków-Balice; letališče Lotniczy (EPWA) - Port Lotniczy im. Fryderyka Chopina),
• v Veliki Britaniji (mestno letališče Belfast (EGAC) - George Best Belfast City Airport; letališče Liverpool (EGGP) – Liverpool John Lennon Airport),
• v Grčiji (mednarodno letališče Heraklion (LGIR) - ΚρατικÏŒς ΑερολιμÎνας Ηρακλείου, "Νίκος Καζαντζάκης),
• v Franciji (letališče Roissy (LFPG) - Aéroport Roissy - Charles de Gaulle),
• v Italiji (mednarodno letališče Rimini (LIPR) – Aeroporto Internazionale Federico Fellini Rimini Miramare; mednarodno letališče Benetke (LIPZ) – Marco Polo Intenational Airport),
• v Romuniji (mednarodno letališče Bukarešta (LRBS) - Bucharest "Aurel Vlaicu" Airport; mednarodno letališče Bukarešta (LROP) - Aeroportul InternaÅ£ional Henri Coandčƒ),
• v Albaniji (mednarodno letališče Tirana (LATI) - Tirana International Airport Nënë Tereza),
• v Srbiji (letališče Beograd (LYBE) - Aerodrom Beograd - Nikola Tesla),
Podobno pobudo je podal tudi državljan Silvo Škornik. Oba predlagatelja predlagata določitev imena po Edvardu Rusjanu, kar utemeljujeta z njegovimi pionirskimi dosežki na letalskem področju in nevadbami, da bo v letu 2008 minilo 100 let, odkar sta brata Rusjan izdelala prvo maketo letala, v letu 2009 pa 100 let od prvega leta z letalom. S tem je Edvard Rusjan Slovence uvrstil med narode, ki so opravili pionirsko delo na področju razvoja letalstva. Vlada RS se je na podlagi navedenih predlogov odločila, da se letališče poimenuje po Edvardu Rusjanu, slovenskemu letalskemu konstruktorju in pilotu zaradi njegovega življenjskega prispevka k razvoju letalstva, in zato, ker je s svojimi konstruktorskimi dosežki Slovence uvrstil med narode, ki so opravili pionirsko delo pri razvoju letalstva, brez katerega ne bi bilo hitrega gospodarskega razvoja.Glede na to, da ni posebnega pravila, kako in kdo določa ime letališča državnega pomena, se v Republiki Sloveniji na tem področju uveljavlja praksa, da za letališča državnega pomena določa ime vlada, za letališča lokalnega pomena pa lokalna skupnost.
Ker gre v primeru letališča Maribor za letališče državnega pomena, je primerno, da ime letališča določi vlada, ki je sicer tudi lastnik letališča in pristojni organ za opredelitev sistema javnih letališč, ki so namenjena za javni zračni promet. Republika Slovenija je tudi lastnica zemljišč, na katerih so letališki infrastrukturni objekti, naprave in omrežja, ter večinska lastnica infrastrukturnih objektov na tem letališču. Aerodrom Maribor, d.o.o., ima v skladu z Zakonom o letalstvu položaj obratovalca in upravljalca letališča.
Več: Edvard Rusjan
P.s.: Določanje imen letališč po znanih zgodovinskih osebnostih zasledimo tudi v tujini:
• v Nemčiji (mednarodno letališče München (EDDM) – Flughafen München Franz Josef Strauß),
• na Poljskem (letališče Krakov – Balice (EPKK) - Mič™dzynarodowy Port Lotniczy im. Jana PawÅ‚a II Kraków-Balice; letališče Lotniczy (EPWA) - Port Lotniczy im. Fryderyka Chopina),
• v Veliki Britaniji (mestno letališče Belfast (EGAC) - George Best Belfast City Airport; letališče Liverpool (EGGP) – Liverpool John Lennon Airport),
• v Grčiji (mednarodno letališče Heraklion (LGIR) - ΚρατικÏŒς ΑερολιμÎνας Ηρακλείου, "Νίκος Καζαντζάκης),
• v Franciji (letališče Roissy (LFPG) - Aéroport Roissy - Charles de Gaulle),
• v Italiji (mednarodno letališče Rimini (LIPR) – Aeroporto Internazionale Federico Fellini Rimini Miramare; mednarodno letališče Benetke (LIPZ) – Marco Polo Intenational Airport),
• v Romuniji (mednarodno letališče Bukarešta (LRBS) - Bucharest "Aurel Vlaicu" Airport; mednarodno letališče Bukarešta (LROP) - Aeroportul InternaÅ£ional Henri Coandčƒ),
• v Albaniji (mednarodno letališče Tirana (LATI) - Tirana International Airport Nënë Tereza),
• v Srbiji (letališče Beograd (LYBE) - Aerodrom Beograd - Nikola Tesla),
• na Slovaškem (javno letališče Bratislava (LZIB) - Letisko Milana Rastislava Štefánika).