Rezultat državnih subvencij je 1,58 milijona evrov izplačil in pet novih linij. Odprt je še zadnji razpis.

 

Slovenija je od leta 2023 izvajala program subvencioniranja novih letalskih povezav, s katerim želi izboljšati mednarodno letalsko dostopnost države po propadu nacionalnega prevoznika Adria Airways. Do danes je bilo objavljenih deset javnih razpisov za povečanje letalske povezljivosti Slovenije, v okviru katerih je bilo razpisanih enajst prijavnih rokov. Zadnji, enajsti prijavni rok je trenutno odprt in se bo iztekel 31. avgusta 2026 so za sierra5 zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.

 

Program subvencioniranja se je začel leta 2023 in se nadaljuje tudi v letu 2026. Skupna predvidena vrednost programa znaša 16,8 milijona evrov. Prvotno je bilo predvidenih po 5,6 milijona evrov letno, vendar zaradi manjšega interesa letalskih družb in neporabljenih sredstev v letih 2023, 2024 in 2025 vsa razpoložljiva sredstva niso bila razdeljena. Zadnji razpis je zato namenjen linijam, ki bodo začele obratovati v letu 2026, pri čemer je za leti 2026 in 2027 predvidenih po 1,2 milijona evrov.

Po letih so bili roki objavljeni sledeče: v letu 2023 so bili objavljeni 1., 2. in 3. rok, v letu 2024 4., 5. in 6. rok, v letu 2025 7., 8. in 9. rok, v letu 2026 pa 10. in 11. rok prijave.

 

Čeprav je bilo za program predvidenih 16,8 milijona evrov, so bila doslej izplačila precej nižja. Skupaj je bilo letalskim družbam do danes izplačanih 1.167.290,07 evra subvencij.

Razpis	Izplačani znesek (EUR)
1. razpis	211.966,57
2. razpis	375.798,80
3. razpis	357.008,35
6. razpis	186.041,36
8. razpis	4.931,00
9. razpis	31.543,99
Skupaj	1.177.290,07

Največ sredstev je bilo izplačanih v okviru drugega in tretjega razpisa, medtem ko so bili nekateri prijavni roki praktično brez učinka.

 

Subvencije so bile doslej izplačane štirim letalskim družbam.

Letalska družba	Izplačane subvencije (EUR)
Air Baltic	412.273,79
Norwegian Air	357.008,35
Luxair	211.966,57
Eurowings	186.041,36
Skupaj	1.167.290,07

Air Baltic je postal največji prejemnik državnih spodbud, predvsem zaradi vzpostavitve povezave med Ljubljano in Rigo ter sezonske povezave z Gran Canario.

 

V okviru programa je bilo vzpostavljenih pet subvencioniranih letalskih povezav.

Destinacija	Prevoznik	Status
Luksemburg	Luxair	Obratuje brez subvencije
Riga	Air Baltic	Obratuje brez subvencije
København	Norwegian Air	Po prekinitvi leta 2025 ponovno obratuje brez subvencije
Düsseldorf	Eurowings	Ukinjena oktobra 2025
Gran Canaria	Air Baltic	Obratuje s subvencijo

Podatki kažejo, da se je večina subvencioniranih povezav uspela obdržati tudi po izteku državne pomoči. Izjema je povezava z Düsseldorfom, ki je bila ukinjena jeseni 2025.

 

Program ne subvencionira neposredno letov, goriva ali nakupa letal, temveč polovico upravičenih letaliških stroškov. Med upravičene stroške sodijo pristojbine za pristanek, vzlet, parkiranje letala, uporabo letališke infrastrukture ter sprejem in odpravo potnikov in tovora.

Višina subvencije znaša največ 50 odstotkov upravičenih stroškov posamezne linije.

 

Letalske družbe morajo za pridobitev subvencije vsake tri mesece ministrstvu predložiti podrobno poročilo o izvajanju povezave. Poročila vključujejo vozni red, dejansko izvedene lete, uporabljene tipe letal in število prepeljanih potnikov. Poleg tega morajo prevozniki predložiti dokazila o nastalih upravičenih stroških.

Ministrstvo po pregledu dokumentacije potrdi le tiste stroške, ki izpolnjujejo vse pogoje razpisa, zato zahtevani in izplačani zneski niso nujno enaki.

 

Trenutno je odprt še zadnji prijavni rok v okviru desetega javnega razpisa. Ta se izteče 31. avgusta 2026. Na Ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da bo o morebitnem nadaljevanju programa odločalo novo vodstvo ministrstva.

Sredstva za izvajanje ukrepa se zagotavljajo iz proračunske postavke Spodbujanje razvoja letalskega prometa.

 

Poleg subvencioniranja novih letalskih povezav je država v zadnjih letih finančno podprla tudi upravljavca ljubljanskega letališča. Družba Fraport Slovenija je leta 2021 prejela pet milijonov evrov državne pomoči za delno pokritje škode, nastale zaradi epidemije covida-19 in drastičnega upada letalskega prometa v letu 2020.

Po navedbah ministrstva je bila dejanska škoda višja od prejete pomoči, zato vračilo sredstev ni bilo potrebno.

Na Ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo, da so ukrepi za izboljšanje letalske povezljivosti uspešni. Po podatkih združenja ACI Europe je Slovenija leta 2025 med 31 evropskimi državami zabeležila največje izboljšanje letalske povezljivosti med članicami Evropske unije. Povezljivost države se je v primerjavi z letom 2024 povečala za 23 odstotkov.

Na splošno gledano se je povezljivost res povečala, a so frekvence in ure letov za slovenskega potnika v odhodu neprimerljivo slabše kot so bile v času Adrie Airways, ki je opravljala jutranje in večerne lete iz Brnika v najpomembnejša vozlišča po Evropi. Država je z izgubo Adrie Airways izgubila neodvisno povezavo s svetom, ki ne temelji zgolj na dobičkoosnosti in tudi del suverenosti. Da o izgubi letalske stroke sploh ne govorimo.

Od predvidenih 16,8 milijona evrov je bilo doslej izplačanih 1.167.290,07 evra subvencij kar je slabih 7%. Prostora za izboljšave v letalski povezljivosti Slovenije je še izjemno veliko.