Kategorija: Novice
Tor25Feb2014

Z nižjimi davki bi bila Croatia Airlines dobičkonosna

Informacije
Borut Podgoršek
Izvršni direktor Turkish Airlines o tem, zakaj mora Croatia Airlines ostati v domači lasti in kaj mora vlada storiti za gospodarsko rast

temel_kotil_izvrsni_direktor_turkish_airlines.jpgEna najmočnejših turških družb Turkish Airlines je v zadnjem desetletju doživela pravo renesanso. Skozi preoblikovanje jo vodi izvršni direktor Temel Kotil, sicer aeronavtični inženir. Vodja drugega največjega turškega podjetja govori o potencialih hrvaškega trga, zakaj niso zainteresirani za naložbe v Croatio Airlines in kako je Turkish Airlines, nekdaj državni izgubar, postal eno izmed najhitreje rastočih podjetij na svetu z 275-odstotno rastjo v zadnjem desetletju.

Kako vidite hrvaški trg?

Zaznavamo povečano število poletov na Hrvaško, v Bolgarijo, Romunijo in Ukrajino. Tam veliko bolj sprašujejo po poletih v Turčijo, in sicer tako turisti kot poslovneži. S Hrvaškega je v Turčijo vsak teden 14 poletov, seveda pa se pri tem ne bomo ustavili, hočemo jih še več. Po mojem mnenju ima Hrvaška svetlo prihodnost in verjemite, da rast niti te države ne bo obšla. Svet je v pravem pomenu besede postal globalen.

Ste že poskušali sodelovati s Hrvaško turistično skupnostjo in agencijami pri transferju gostov z oddaljenih destinacij?

Trenutno se ukvarjamo prav s tem. Do zdaj nismo imeli potovanj iz Hrvaške v azijske države. S temi institucijami sicer smo sodelovali, a lahko storimo več. V Aziji smo zelo močni, na Kitajskem, v Indoneziji, na Japonskem, v Indiji, in morda bi jim lahko ponudili več možnosti, da pridejo na Hrvaško.

Država bi privatizirala Croatio Airlines. Ali Turkish Airlines zanima nakup?

Ne, lokalni promet nas ne zanima. Sicer je imel tudi Turkish Airlines težave pri poslovanju in je bil izgubar, a za spremembo je potreben čas in država lahko tukaj veliko stori. Turčija je imela 20-odstotni davek na storitve letalskih prevoznikov, dokler niso leta 2003 odpravili vseh davkov za vsa svetovna podjetja, ki letijo v Turčijo. Hkrati je Turčija nadaljevala naložbe v infrastrukturo. Menim, da bi tudi vaša vlada morala prevoznike podpreti v podobni obliki, ne pa finančno, saj to lahko družbo »ubije«. Ob finančni podpori se jim ni treba truditi, biti konkurenčen in služiti, saj denar v vsakem primeru dobijo.

Druga stvar, letalski prevoznik mora imeti dobro poslovno strategijo. čŒe ste majhen igralec, igrajte na malo, če pa ste veliki, se morate usmeriti k velikim izzivom. Sicer propadete.

Vaše sporočilo torej je, da bi morala Hrvaška za gospodarsko rast znižati davke?

Tako je. čŒe jih Turčija ne bi znižala, ne bi imela toliko turistov in takšne rasti.

Kje vidite priložnosti za rast?

finance_si-120x60.gif Preostanek sveta se razvija in raste. Pojdite v Azijo ali Afriko. Vsi bi morali obiskati Afriko, ki ima milijardo prebivalcev. To je še posebno zanimiv primer, saj trenutna kitajska rast izvira iz afriških virov in držav. Verjemite, da bo čez 20 ali 30 let Afrika končno začela upravljati svoje vire, in ne dvomim o prihodnjem afriškem gospodarskem razvoju. Zato tam vidimo veliko priložnost. Afrika je bogata z diamanti, zemljo, nafto. Največji viri sladke vode ležijo ravno v Afriki, še iz ledene dobe. Na globini 20 metrov je v Sahari najti vodo. To so veliki viri, vendar se morajo zadeve pravilno urediti. Potrebujejo izobraževanje, denar, tehnologijo ... Vse bo sčasoma prišlo. Zato je za nas pomembna pokritost afriškega trga.

Obstajajo destinacije, ki za Turkish Airlines niso bile donosne?

Po uvedbi povezave iz Istanbula v pet ur oddaljeno Lizbono nismo imeli veliko prometa, saj ni bilo veliko poslovnih vezi med državama. Vendar nam ni prišlo na misel, da bi jo opustili. Zdaj lahko s ponosom rečem, da je zanimanja toliko, da imamo danes redne polete dvakrat na dan. Vsaki destinaciji je treba dati čas, da si opomore in se okrepi, to ne gre čez noč. Včasih tveganja prinesejo izgube v poslovanju, vendar smo veliko podjetje in to lahko prenesemo. V kratkem času ni mogoče doseči veliko, treba je počakati.

Vsako veliko podjetje potrebuje upravljanje blagovne znamke. Koliko denarja porabite za trženjske dejavnosti?

Lani smo za upravljanje blagovne znamke, oglaševanje in sponzorstva porabili skoraj 110 milijonov evrov. Za primerjavo, vsemu temu smo leta 2005 namenili le 3,6 milijona evrov. Prepričani smo, da je ta oblika naložb potrebna za poslovanje. Kako bi drugače pritegnili prebivalce, v katerih državo prvič prihajate poslovat, če ne s trženjem! V vsaki državi in na celini drugače oglašujemo, zato reklama za katero od evropskih držav ne more biti enaka kot za Afriko, saj preprosto ne bo uspešna. Zavedamo se, da so potniki ključ do uspeha, brez njih ne bi bilo nič mogoče. Nacionalnost nam ne pomeni ničesar, pomemben je posel, okoli katerega se vse vrti. Ljudje želijo dobre povezave, ugodne cene in odlične storitve. čŒe nas ne bi cenili, ne bi ne poslovali ne potovali z nami. In če ne potujejo z nami, ne obstajamo. Zato je skrb za potnike za nas najpomembnejša.

Besedilo: IVANA ZOBENICA, BIZNIS PLUS - izvirni članek PDF

Fotografija: vir Finance