je minister za obrambo Karl Erjavec v skladu s pristojnostmi ministrstva na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sprejel odločitev, da se prouči možnosti, da bi se izvedlo sanacijo območja te letalske nesreče. Na tej podlagi je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj določil usmeritve za proučitev stanja, priprave in izvedbo sanacije kraja letalske nesreče 1981.

Na Korziko 13-članska skupina strokovnjakov
Na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje so se zato začele zbirati informacije in podatki o stanju na kraju nesreče, možnostih in rešitvah za izvedbo sanacije, kot tudi o potrebnih organizacijskih, tehničnih in drugih rešitvah. V prvi fazi je bila imenovana strokovna skupina, ki je po predhodno pridobljenem soglasju lokalnih in francoskih oblasti, od 11. do 15. februarja obiskala Korziko in si natančno ogledala območje, kjer se je zrušilo nesrečno letalo. V strokovni skupini, ki jo je vodil Bojan Kopač iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, sta bila poleg predstavnikov Civilne zaščite, predstavnikov Slovenske vojske, gorske reševalne službe, združenja poklicnih gasilcev, predstavnikov Adrie Airwaysa in Kompasa tudi dva predstavnika civilne iniciative. Za filmsko dokumentiranje celotnega območja nesreče, je bil zadolžen predstavnik Oddelka za multimedije, ki deluje v sklopu Službe za odnose z javnostmi Ministrstva za obrambo.

Skupina je v dveh dneh natančno pregledala celoten teren na gori St. Pietro, kjer so raztreseni ostanki letala. Ugotovili so, da so razbitine na območju velikosti približno 500x1000 metrov na zelo strmem in težko prehodnem terenu. Odkrila je ostanke desetih večjih kosov letala, ki jih bo treba zaradi varne odstranitve razrezati na manjše dele. Po ocenah skupine je na gori še približno 15 ton manjših delov letala.

Posamezni člani strokovne skupine bodo na podlagi ogleda območja nesreče, pripravili predloge, ki bodo podlaga za izdelavo dokončnega načrta odstranjevanja razbitin letala in drugih ostankov nesreče. Načrt bo pripravljen predvidoma v mesecu marcu. O njegovi potrditvi bo odločala Vlada Republike Slovenije. Stroške sanacije bo pokrila Republika Slovenija, pri čemer pri izvedbi sanacije sodelujeta tudi pravni naslednici nekdanjih družb, ki sta potovanje s tragičnim koncem organizirali, Kompas, d. d. in Adria Airways, d. d. ter Mestna občina Ljubljana z območja katere je bilo največ ponesrečenih.

Pri sanaciji kraja nesreče bo s helikopterji sodelovala tudi SV
Zaradi zelo zahtevnega terena bo v pri sanaciji kraja nesreče sodelovala tudi Slovenska vojska s helikopterskimi zmogljivostmi. Predstavniki vojske, ki jih je vodil podpolkovnik Boštjan Blaznik iz Generalštaba Slovenske vojske, pilot helikopterja major Vojko Leban in stotnik Matija Perko iz 15. helikopterskega bataljona, so si ogledali teren, kjer bo deloval helikopter. Ocenili so morebitna tveganja, določili mesta pristankov in proučili druga tehnična vprašanja. Toni Smolej, predstavnik Letalske komisije pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, bo pripravil načrt zbiranja in priprave letalskih ostankov za varen odvoz z zbirnega mesta. Milan Potočnik, predstavnik Združenja poklicnih gasilcev Slovenije, bo predvidel potrebna orodja in opremo, s katero se bodo lahko razrezali večji kosi letala ob sodelovanju letalsko tehničnih strokovnjakov. Za načrtovanje logistične podpore celotne sanacije bo skrbel Gregor Turnšek iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Odstranjevanje ostankov letala bo zahtevno, vendar izvedljivo
Na podlagi pregleda terena in videnega je enotno mnenje strokovne skupine, da bo delo pri odstranjevanju ostankov ponesrečenega letala zelo zahtevno, vendar izvedljivo. Sama sanacija pa naj bi trajala od dveh do treh tednov in se bo predvidoma izvedla letos v maju in juniju. V naslednjem obdobju bo treba pripraviti celovit načrt organizacijskih, tehničnih, kadrovskih in drugih rešitev, vključno z določitvijo končne deponije letalskih razbitin. Treba bo izbrati tudi potrebne gorske, gasilske in letalske reševalce, jih opremiti in usposobiti, da bi lahko sanacijo izvedli čimbolj učinkovito. Polkovnik Igor Zalokar, slovenski vojaški ataše v Republiki Franciji, pa bo uredil vse potrebno, da bo sanacija potekala koordinirano s francoskimi oblastmi.

Sanacijo kraja letalske nesreče na Korziki je podprl tudi minister za obrambo Republike Francije Hervé Morin ob uradnem obisku 17. januarja v Ljubljani. Francoski obrambni minister je po pogovorih z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem, zagotovil, da bo Francija pomagala pri logistični podpori helikopterjev Slovenske vojske, ki bodo sodelovali pri sanaciji ter da bodo francoske oblasti storile vse, da se bo akcija odvijala v najboljših pogojih. Poleg sodelovanja z francoskimi oblastmi pa so člani strokovne skupine vzpostavili tudi stike z lokalnimi oblastmi, predvsem z županom občine Petreto - Bicchisano Fieschiom Toussaintom, ki je ponudil popolno sodelovanje občine in občanov. Prav tako so se dogovorili, da bodo v sami sanaciji sodelovali tudi lokalni gasilci ter gorski vodniki.

Do tragedije pripeljalo več nesrečnih naključij
Do največje nesreče slovenskega civilnega letalstva in do 32. največje letalske nesreče vseh časov, je prišlo 1. decembra 1981 leta. Na ta, za Slovenijo črn dan je 173 potnikov in sedem članov posadke odpotovalo na enodnevni izlet v Ajaccio na Korziko. Tragedija se je zgodila, ko je letalo z oznakami YU-ANA (nekateri deli imena na krilu so na gori še danes) v fazi pristajanja z levim krilom zadelo v bližini vrha 1365 m visoke gore St. Pietro, 30 kilometrov stran od letališča Campo dell Oro. Vzroki za tragedijo nikoli niso bili natančno razjasnjeni. Dejstvo pa je, da je do tragedije pripeljalo več nesrečnih naključij. Inex-Adria Aviopromet je nesrečno letalo MD-82 prevzela 12. avgusta 1981. Kupili so ga za 20 milijonov dolarjev, izdelal pa ga je McDonnell Douglas. Na usodni dan sta za krmilom letala sedela pilot Ivan Kunovič‡ in sopilot Franc Terglav, oba izkušena pilota.

več fotografij s kraja nesreče
tiskovna konferenca video in tonski zapis
več o letalu DC-9