Turbovijačni motorji imajo namesto ventilatorja vgrajen letalski vijak, ki ga prek reduktorja poganja nizkotlačna turbina. Dvo-, tro- ali večkraki propelerji, ki so lahko potisni ali vlečni, tako zagotavljajo najboljši izkoristek reakcijskih motorjev na majhnih višinah in pri majhnih hitrostih, zato turbovijačne motorje vgrajujejo v manjša potniška in transportna letala ter večino šolskih letal.

Reduktor zmanjšuje število vrtljajev vijaka v območje, kjer so njegovi izkoristki najboljši. Zaradi velike obodne hitrosti na koncu propelerja se tam namreč lahko pojavijo tlačni skoki. To se zgodi, kadar obodna hitrost preseže zvočno hitrost. Izkoristek in posledično potisna oziroma vlečna sila vijaka takrat pade.

Turbovijačni motorji v primerjavi z enako velikimi batnimi motorji proizvajajo več uporabne moči in so hkrati mnogo tišji, njihova cena in stroški vzdrževanja pa so mnogo višji. Poleg potisne ali vlečne sile, ki jo ustvarja vijak, del potiska ustvarijo tudi izpušni plini iz motorja, vendar je ta del izredno majhen, skorajda zanemarljiv. Pri turbovijačnih motorjih ne poznamo sistema za dodatno zgorevanje.