Prvi turboreakcijski motor je skonstruiral Anglež Frank Whittle. Od ideje do dejanske vgradnje v letalo gloster je minilo kar 11 let. Danes se turboreakcijski motorji uporabljajo predvsem za letala, ki dosegajo nadzvočne hitrosti. To so predvsem vojaška letala, pri katerih specifična poraba goriva ni problematična. Poleg velike porabe goriva je za te motorje značilen tudi velik hrup, ki ga povzročajo. Ta hrup je posledica velike izstopne hitrosti izpušnih plinov. Turboreakcijske motorje so vgrajevali tudi v potniška letala, kot so Boeing B707, B727, B737 ter comet, ki so letela pri podzvočnih hitrostih, ter v nadzvočna letala concorde in Tupoljev Tu-144.

Posebno oblikovano vstopišče zagotavlja kompresorju stabilen in enakomeren dotok zraka. V kompresorju (aksialnem ali centrifugalnem) se zraku poveča tlak. Kompresor ima običajno več stopenj. Močno stisnjen (komprimiran) in segret zrak pride prek difuzorja v zgorevalno komoro, kjer se mu vbrizga gorivo. Mešanica goriva in zraka se nato vžge in produkti zgorevanja nato prek turbinskega dela motorja preidejo v izpušni del ter naprej v okolico. Produkti zgorevanja zagotavljajo dovolj energije za pogon turbinskega dela motorja, pomožnih pogonskih enot (črpalke, generatorji) in hkrati zagotavljajo dovolj potisne sile, ki omogoča letalu da se premika naprej. Turbina motorja je prek gredi povezana s kompresorjem. Kompresor, ki se vrti z visokimi vrtljaji, komprimira nov svež zrak, ki omogoča, da se delovni proces ponavlja. Produkti zgorevanja se skozi šobo izpuščajo v okolico. Izpušna šoba je lahko konstruirana tako, da ima konstanten ali pa spremenljiv presek. Spremenljiva oblika omogoča spreminjati hitrost izpušnih plinov, kar s pridom izkoriščajo letala med vzletom ali manevri.

Nekateri turboreakcijski motorji imajo za turbinskim delom dodatno vgrajeno posebno komoro: sistem za dodatno zgorevanje. V tem primeru se izpušnim plinom, ki imajo visoko temperaturo, dodatno vbrizgava gorivo, ki se vžge in jim tako poveča notranjo energijo. To se pozna kot povečanje kinetične energije oziroma povečanje izstopne hitrosti izpušnih plinov. Sistem za dodatno zgorevanje je zelo negospodaren, saj se poraba goriva zelo poveča. Potisna sila motorja se v tem času lahko skoraj podvoji. Dodatno zgorevanje se zato uporablja le ob izjemnih primerih in zelo omejen - kratek čas.

Turboreakcijske motorje danes zamenjujejo turboventilatorskimi motorji, ki so mnogo bolj gospodarni in tišji.