Postanite tudi vi tretji član posadke helikopterjev in transportnega letala SV.

Letalstvo navadno povezujemo z leteli, helikopterji in piloti, redko pa pomislimo na ljudi, ki letenje pravzaprav omogočajo, torej na tiste, ki skrbijo, da piloti lahko opravijo svoje delo in da so zračna plovila brezhibna ter varna za opravljanje naloge.

To so tehniki letalci in letalski tehniki, ki so tretji člani posadke transportnih helikopterjev ter transportnih letal. Slovenska vojska ima tako tričlanske posadke na helikopterjih bell 412 in cougar ter transportnem letalu turbolet L-410.

Kadrovanje tehnikov letalcev
Za poklic tehnika letalca se lahko prijavijo kandidati in kandidatke, ki imajo končano srednjo šolo, elektro ali strojne smeri. Ob javnem razpisu se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski. Izbrani kandidati morajo opraviti še polletno urjenje v Centru za usposabljanje v Vipavi, kjer pridobijo osnovno vojaško izobrazbo. Ob internem razpisu se lahko prijavijo vsi pripadniki SV, za oboje pa velja, da ne smejo biti starejši od 35 let in morajo izpolniti zdravstvene in psihofizične zahteve. Izbrani kandidati so napoteni v letalsko šolo Adrie Airways, ki za potrebe SV izvaja šestmesečno osnovno šolanje. Kandidati, ki ga uspešno opravijo, potem pod nadzorom licenciranih letalskih tehnikov in kontrolorjev SV eno leto pridobivajo praktične izkušnje pri vzdrževanju zračnih plovil. Po preteku tega obdobja kandidati pridobijo civilno licenco A, s katero pridobijo naziv letalski tehnik. Glede na osebne želje, psihološke in fizične sposobnosti ter skladno s potrebami enot nato izberejo kandidate za šolanje za poklic tehnika letalca. Tisti, ki se za to iz osebnih ali kakršnihkoli drugih razlogov ne odločijo, imajo v okviru BRZOL možnost specialističnega usposabljanja za različne poklice, kot so letalski tehnik AMS (Airframe Motor Systems), letalski tehnik IRE (Instrument Radio Equipment), letalski tehnik orožar ali letalski tehnik za konstrukcijo (letalski klepar). Video




























Usposabljanje za tehnika letalca za helikopter
Usposabljanje tehnika letalca pripravnika navadno traja sedem mesecev in v celoti poteka v 15. helikopterskem bataljonu (15. HEB) pod vodstvom tehnikov letalcev inštruktorjev.

Program usposabljanja obsega teoretični in praktični del. Teoretični del traja približno mesec dni. V tem času se pripravnik seznani z nalogami tehnika letalca, osvojiti pa mora teoretično znanje, ki obsega naslednja poglavja:
- redni in izredni postopki, pri čemer pripravnik spozna letalne sposobnosti helikopterja ter izredne primere, in sicer odpovedi motorja, hidravlike ter drugih sistemov. V to poglavje sodi tudi seznanitev s pripravo helikopterja na posebne naloge, od pravilnega razporejanja tovora do oboroževanja helikopterja. Pripravnik tudi ohranja in dopolnjuje svoje znanje o vzdrževalnih postopkih na helikopterju, ki jih je opravljal pretekli dve leti;
- meteorologija;
- osnove letalske navigacije;
- osnove letalske medicine;
- vizualni signali – sporazumevanje s člani posadke.

Po končanem teoretičnem delu in izpitu, ki obsega do 200 natančnih vprašanj iz vseh zgoraj omenjenih poglavij, sledi praktični del usposabljanja, ki traja šest mesecev. Glavni namen praktičnega usposabljanja je pripravnika seznaniti z razmerami, ki so čim bolj podobne tistim, v katerih tehnik letalec opravlja operativno delo. V tej fazi večina usposabljanja poteka v zraku, kjer mora pripravnik uspešno opraviti deset vaj. Vsaka vaja ima določeno število ponovitev oziroma ciklov in predpisano skupno trajanje. Vaje različne zahtevnosti so razporejene od najlažje do najtežje:
- letenje v inštrumentalnih pogojih;
- izredni postopki;
- navigacijsko letenje;
- prevoz potnikov in notranjega tovora;
- nočno letenje;
- zunajletališki pristanki v nižinah (do 1500 metrov nadmorske višine);
- zunajletališki pristanki v visokogorju (nad 1500 metrov nadmorske višine);
- skupinsko letenje;
- desantiranje;
- nizko letenje.

Tehnik letalec pripravnik vse vaje opravi pod nadzorom inštruktorja, ki odloča o uspešnosti vaje, pripravnikovi sposobnosti za samostojno opravljanje te vaje in o pripravljenosti na zahtevnejšo vajo. Pripravnik med osnovnim usposabljanjem tudi samostojno opravi predpisan obseg vseh vaj. Po uspešno izvedenem programu in zaključnem praktičnem izpitu pridobi pooblastilo tehnik letalec.  Video

Glavne naloge
Po pridobitvi pooblastila začne tehnik letalec samostojno opravljati namenske naloge kot tretji član helikopterske posadke.

Najpomembnejše naloge tehnika letalca so:
- priprava helikopterja na polet in pregled vseh sistemov pred poletom ter po njem (gorivo, pregled pogonskih sklopov, izpolnjevanje dokumentacije, hranjenje v hangarjih ipd.);
- vizualno usmerjanje zagona motorjev in vzleta;
- ustrezna priprava in skrb za varnost tovora ter potnikov;
- predlaga pilotu tehnične ukrepe;
- pomoč pri iskanju kraja za zasilni pristanek;
- izvajanje vzdrževalnih del na helikopterju in skrb za redne preglede helikopterja po določenem številu preletenih ur;
- pomoč pilotu in sopilotu med pristajanjem na neurejenem terenu (zunajletališki pristanki). V takih primerih je odgovoren za varnost helikopterja, posadke, potnikov in tovora. Pri zunajletaliških pristankih tehnik letalec usmerja pristanek, kar pa glede na neznan teren in nepredvidljive vremenske razmere zahteva od celotne posadke zelo veliko izkušenj, iznajdljivosti in predvsem uigranosti.

Posebna pooblastila
Z leti pridobivanja izkušenj se glavnim nalogam lahko pridružijo še nekatere dodatne, za katere morajo tehniki letalci ponovno opraviti izbor ter spet opraviti teoretični in praktični del usposabljanja pod nadzorom inštruktorjev.

Med usposabljanjem za pridobitev posebnih pooblastil tehniki letalci pridobijo specifično znanje, ki omogoča opravljanje posebnih dodatnih nalog:
- nošenje podvesnega tovora;
- delo z elektromotornim vitlom;
- gašenje požarov z vrečo za gašenje;
- spuščanje po vrvi;
- izskok padalcev iz helikopterja;
- letenje ob slabi vidljivosti in ponoči s pomočjo nočnogledov (Night Vision Google – NVG);
- delo tehnika letalca strelca;
- delo tehnika letalca inštruktorja.

Posebna pooblastila se pridobivajo posamično. Poleg tega lahko urjenje za določeno posebno pooblastilo zahteva predhodne operativne izkušnje s področja drugega posebnega pooblastila. Tako mora tehnik letalec na primer za usposabljanje za delo z elektromotornim vitlom opraviti 500 ur naleta, mora imeti vpisano pooblastilo za prenašanje podvesnega bremena in najmanj 50 ur samostojnega naleta s podvesnim bremenom.

Za pridobitev pooblastila tehnika letalca inštruktorja morajo kandidati izpolniti še zahtevnejše pogoje, in sicer opravljati dolžnost poveljnika oddelka ali njegovega namestnika, imeti civilno licenco B po DEL66, imeti najmanj 1500 ur naleta ter opraviti izpite iz metodike psihologije, sistema vzdrževanja in predpisov.

Usposabljanje za tehnika letalca za transportno letalo
Teoretični del usposabljanja je enak kot za tehnike letalce na helikopterjih.

Vsebine praktičnega dela  

Zap. št.	Vsebina	Število ur
vaje		z inštruktorjem	samostojno
V1	redni postopki	5	5
V2	izredni postopki	4	5
V3	priprava in prevoz potnikov	7	8
V4	priprava in prevoz tovora	2	2
V5	letenje v notranjem prometu	10	8
V6	letenje v mednarodnem prometu	2	2
	skupaj	30	30

 
Posebna pooblastila:
- tehnik letalec inštruktor na letalih.

Pri nakupu novega TTL se bodo posebna pooblastila prilagodila nalogam letala (load master).

Reševalci letalci
Poleg tehnikov letalcev so zelo pomembni tudi reševalci letalci. Slovenska vojska je začela usposabljanje pripadnikov stalne sestave SV za reševanje s pomočjo helikopterja leta 1994. Izbrani posamezniki iz stalne sestave SV so bili navadno člani gorske reševalne službe, ki so se v 15. BRVL usposobili za vse naloge reševanja s pomočjo helikopterja. Od leta 1999 skupina reševalcev letalcev tudi redno dežura. Dežuranje reševalcev letalcev, ki so iz različnih enot SV, poteka kot pripravljenost na delovnem mestu ali doma, kar pomeni možnost takojšnjega aktiviranja dežurne skupine reševalcev. Stalna pripravljenost skupine za reševanje je nujna zato, da lahko posreduje kjerkoli pripadniki SV potrebujejo pomoč. Glavna naloga skupine je usposobljenost za lastno zaščito in reševanje pri usposabljanju ter opravljanju drugih vojaških nalog ter sodelovanje s silami Civilne zaščite. Skupina z usposabljanjem in vzdrževanjem stalne pripravljenosti zagotavlja razpoložljivost enote za uporabo pri reševanju lastnih sil in za potrebe Civilne zaščite tudi drugih nalog reševanja. Skupina je pripravljena za delovanje v vseh vrstah helikopterskega reševanja, klasičnega reševanja in izvajanja iskalnih reševalnih akcij. Skupini v okviru svojih možnosti zdravnika in medicinskega tehnika zagotavlja VZSL. Skupina sodeluje pri naravnih in drugih nesrečah, v katerih se uporabijo vse razpoložljive civilne in vojaške sile za reševanje.

Kondiciranje letalcev reševalcev potekajo enkrat na mesec. Vsak član skupine reševalcev s helikopterjem se na leto vsaj osemkrat kondicira:
- z dvigalko v helikopterju (povprečno 25 ciklov);
- navajanje plovila;
- priprava plovila za reševalno delo;
- pomoč pri prenosih nevarnih tovorov s helikopterjem, posebej na zahtevnem terenu;
- vnos in iznos ponesrečenca ob uporabi helikopterja;
- redno opravljanje dežurne službe;
- naloge se opravljajo na različnem terenu.

Vsi, ki jih delo letalskega tehnika in tehnika letalca zanima, lahko pošljejo prijavo v kadrovsko službo SV, tisti, ki v Slovenski vojski še niso zaposleni, pa lahko počakajo na javni razpis za letalske tehnike oziroma na razpis za štipendijo.

Fotografije: Bruno Toič
Vira: BRZOL in čŒrt Lopatič, revija Naša krila, 2003