Konec sramote, ki se je vlekla skoraj tri desetletja – Razbitine letala, ki se je decembra  1981 zrušilo na goro nad Ajacciom na Korziki in je v njem umrlo 180 ljudi, bodo končno pospravili

Enajstega maja bo posebna šestdesetčlanska operativna sestava Civilne zaščite odpotovala na Korziko, v Ajaccio, na goro San Pietro. Gredo na goro dokončno pokopat tragično usodo, prenest  razbitine  nesrečnega letala YU-ANA, ki je tistega 1. decembra 1981 treščilo v goro. Razbitine, ki že dobrih 26 let ležijo tam, prerašča grmovje in zalivajo solze dežja.  Odnesli jih bodo v dolino, gori vrnili mir, ji zacelili rano. In po svoje tudi svojcem vseh ponesrečenih, ali kot bodo po njihovem odhodu zapisali na spominski plošči na kamnu, kjer se je krilo prvič dotaknilo smrti: »Naj dihajo gore, raste življenje in uči spomin…«

Decembra lani je minilo 26 let od tragične nesreče letala DC-9 Inex Adrie Avioprometa, ki se je po trku v steno zrušilo na gori San Pietro nad Ajacciem na Korziki. Po odmevni oddaji Pop TV konec lanskega leta, ki je opozorila na to, da je na gori še vedno polno razbitin, je obrambni minister Karel Erjavec sprejel odločitev, da preučijo možnosti  za asanacijo območja. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so začeli zbirati podatke o stanju, posebna strokovna skupina si je februarja ogledala  kraj, na katerem ležijo ostanki letala, ki je že takoj ugotovila, da bo delo izjemno zahtevno, ne pa   nemogoče. Pripravili so načrt asanacije kraja nesreče, ki ga je sprejela vlada, in 11. maja 60-članska skupina odhaja na Korziko. Pospravljat razbitine…

Zakaj toliko let
Delo skupine ni v postavljanju vprašanj o tem,  zakaj so tam še razbitine letala in kdo bi moral poskrbeti za njihovo odstranitev. Glede na februarski ogled so člani komisije ugotovili, da jih bo čakalo izredno zahtevno delo, ki pa ni  nemogoče. Dejstvo   je, da bi lokalne oblasti same to izjemno težko naredile, morda bi lahko za to poskrbela matična država Francija. V Sloveniji je z državnim načrtom določeno, da v primeru velikih letalskih nesreč za odstranitev razbitin poskrbi država oziroma njene strokovne službe, seveda po delu številnih komisij, tudi proizvajalca letala. Tudi na Korziki je podjetje McDonnell Douglas pobralo del ostankov, predvsem motorjev, ki so jih potrebovali pri iskanju razlogov za nesrečo, to pa je bilo poleg prenosa ostankov pokojnikov v dolino tudi vse.

Temeljite priprave
Vodja asanacije Bojan Kopač, sekretar na Upravi  za reševanje in zaščito ter član štaba CZ RS, pripoveduje, da so bile priprave na odstranitev razbitin res temeljite. Povezali so se z lokalnimi oblastmi, pridobili potrebna soglasja. Obrambni minister Erjavec se je povezal z obrambnim ministrom Francije, ki mu je zagotovil vso pomoč. Tako bo skupina šestdesetih reševalcev imela bazo na letališču v Ajacciu. Francoske letalske sile  bodo po potrebi tudi servisirale  helikopter Slovenske vojske, s pomočjo katerega bodo vozili razbitine v dolino. Kopač razlaga, kako je spomin na tragedijo med domačini še vedno živ: »Številni naši sogovorniki so nam opisali reševanje, dobro se spominjajo pokojnega dr. Janeza Milčinskega, ki je vodil skupino za prepoznavanje žrtev. Spominjajo se svojcev, ki še vedno prihajajo na goro.« V skupini, ki si je februarja ogledala teren, so bili  predstavniki Adrie, kot pravne naslednice lastnika letala Inex Adrie Avioprometa, Kompasa, civilne iniciative, predstavnik GRS, predstavnik poklicnih gasilcev in predstavniki  Slovenske vojske skupaj s piloti ter predstavnika URSZR. Na pomoč jim je priskočil tudi Slovenec Peter Pukšič, ki živi na Korziki.  V dveh dneh so temeljito pregledali kraj nesreče in odkrili devet velikih kosov letala ter ogromno količino manjših ostankov. Že ob samem ogledu so razmišljali o transportu razbitin v dolino, ki jih je za kar 15 do 20 ton.

Posebna ekipa
»Natančno smo določili različne kraje, kjer bo pristajal  helikopter,   za desantiranje posadke,   kje  bomo lahko privezovali težje dele pod helikopter, kam bomo odpeljali razbitine,« pripoveduje Kopač. Vse odkrite dele bodo v velikih vrečah, ki jih bodo pripeli pod helikopter cougar, odpeljali do večjega parkirišča v dolini. Tega bo v času akcije zavarovala lokalna žandermarija, od tam pa bo ostanke letala odpeljala ustrezna domača služba na deponijo. Vodje skupin so  ob ogledu določili število  potrebnega moštva, francoske oblasti pa so izrazile željo,   naj delo končajo do začetka glavne turistične sezone, ki se začne 15. junija. Skupina bo tako odpotovala 11. maja, delo pa naj bi po načrtih končali do 29. maja. »Vodje skupin so izbrali najboljše reševalce, kajti pričakujemo res težko delo. Skupina šteje 60 ljudi. Dva sva  v vodstvu, potem je ekipa za oskrbo, ki šteje deset ljudi skupaj z zdravnikom in zdravstvenim tehnikom, 28 gorskih reševalcev, 6 gasilskih tehnikov usposobljenih za tehnično reševanje in ekipa 14 vojakov, od katerih je  6 letalcev reševalcev in  dve popolni posadki za transportni helikopter AS-532AL cougar, s katerim bomo opravili vse transporte,« razlaga Kopač. Ob tem  se je posebno zahvalil vsem posameznikom, nevladnim organizacijam in društvom, ki so ponudili svojo pomoč pri asanaciji terena, vendar so se glede na težavnost dela odločili za najbolj usposobljene ljudi različnih specialnosti.

»Teren, na katerem so   ostanki letala, je izjemno strm in za pristop bomo morali uporabljati vrvno tehniko, večje dele bo  treba razrezati in jih s pomočjo škripcev premakniti do mest, primernejših  za privezovanje pod helikopter. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da bo v akciji sodeloval srednji transportni helikopter. Piš zraka elise je bistveno močnejši kot pri manjših helikopterjih, ki se sicer  uporabljajo za reševanje, in tudi zato smo opravili posebno usposabljanje za privezovanje tovorov pod ta helikopter,« razlaga Kopač. V okviru usposabljanja so izvedli tudi osnovno usposabljanje za ravnanje z morebiti najdenimi človeškimi ostanki, z njimi pa bo tudi  predstavnik Inštituta za sodno medicino. V primeru, da bi našli kakršne koli sledi ponesrečenih potnikov, jih bodo pietetno prepeljali v Slovenijo in jih, če se bodo svojci strinjali, pokopali v skupni grobnici v Ljubljani.

Nevarnost letečih nožev
Kje pričakujete največ težav? Verjetno se boste ves čas spuščali od zgoraj navzdol?
»Prav imate. Bistveno težavo predstavlja uporaba helikopterja in moč njegove elise.  Tam leži ogromno majhnih kosov aluminijaste pločevine, ki so ostri kot nož, in če poletijo po zraku,  so to lahko smrtni izstrelki. Odločili smo se, da  bomo pospravili vidne ostanke, zavedati pa se moramo, da so nalivi številne stvari  z dveh velikih strmin odnesli  do vznožja, kjer je gosto grmičevje. Seveda bomo tudi te dele spravili do vzletišča, četudi na lastnih hrbtih. Ne bomo pa kopali in iskali ostankov globlje v zemlji.«

Pravite, da je na gori devet velikih kosov letala?
»Da. Predstavniki Adrie, ki so bili februarja z nami na ogledu, so nam za vse povedali, kateremu delu letala pripadajo, poleg tega pa so nam po vrnitvi dali na razpolago stare kose letal, da so  lahko gasilci praktično preizkusili rezanje in izbrali najbolj primerne rezilne plošče. Gre za 400 kg težko zadnje kolo,  del krila, težak okoli 800 kg, ki ga bo  treba  razrezati in premakniti do primernega mesta za dvig. Kos kabine z okni, manjši del kabine, del zadnjega krila, zverižena pločevina in množica kablov,  del repa, sistem za prezračevanje in del zadnjih vrat,  in seveda množica manjših kosov vsepovsod,«  opisuje  stanje na gori Bojan Kopač.

Stroški sanacije so ocenjeni na 352.866 evrov, v to ceno pa niso všteti stroški prevoza, nastanitve, prehrane ekipe ter  nekateri drugi izdatki skupaj s spominsko ploščo (vrednost okoli 130.000 evrov), ki jih bodo krili Adria, Kompas in del tudi mestna občina Ljubljana, od koder je bilo največ žrtev nesreče.

Besedilo: Tomaž Bukovec, Dnevnik
Foto: Borut Podgoršek

V spomin in opomin
Skupina bo ob čiščenju terena postavila   spominsko ploščo. Pritrdili jo bodo na skalo, ki jo je letalo najprej oplazilo z levim krilom. Plošča je velika 1,5 krat 1 meter, njena avtorica je Katja Majer iz Maribora, odkrili pa naj bi jo 31. maja na spominski svečanosti. Z gore bodo odnesli ostanke, ostala pa bo le plošča v spomin  na 180 žrtev in sled krila na steni ob njej, sled začetka zadnjih sedmih sekund. V spomin in opomin z besedami v slovenščini in francoščini:

Dotik usode… in ptič je postal prah.
Pa vendar še vedno odzvanja njegov glas,
ki prosi, da vodi od tukaj pot naprej,
naj dihajo gore, raste življenje in uči spomin,
naj ostane ljubezen in se rodi mir…
In gora ter ljudje bodo našli svoj mir. Končno!

Fotogalerija