Zaključena predštudija za izgradnjo letalskega muzeja Zahodnoevropske unije je pokazala tri možne lokacije, dve v Vipavski dolini in eno v bližini Murske Sobote.

Dokončna lokacija načrtovanega letalskega muzeja v obliki piramide naj bi bila znana šele jeseni oziroma konec letošnjega leta. Predštudija, v kateri so preiskali devet možnih lokacij v Vipavski dolini in tri v neposredni bližini Murske Sobote, je pokazala, da bi imel projekt Aeronavtičnega muzeja Zahodnoevropske unije močne pozitivne učinke za razvoj severne Primorske in Slovenije, naklonjene so mu tudi lokalne skupnosti, vplivi na okolje in ljudi pa so sprejemljivi. Do jeseni naj bi svoj morebitni interes za vlaganje najprej izrazilo 19 ustanoviteljev zavoda, ki so za pripravo predštudije namenili vsak po 10 tisoč evrov, nato pa bodo investitorje pred začetkom priprave projektne dokumentacije iskali še širše ter ustanovili posebno projektno podjetje. Šele investitorji, ki bodo želeli sodelovati pri gradnji muzeja, bodo določili točno lokacijo. Za samo izvedbo projekta bi potrebovali vsaj 30 hektarov veliko zemljišče, saj bo osrednji objekt v obliki piramide s stranicami 250 metrov in višino več kot 148 metrov.

Prednost Vrtojbi
Predštudija, ki so jo pripravile družbi Projekt in Koda ter Univerza v Novi Gorici, je kot najprimernejšo lokacijo izpostavila Vrtojbo in Ajdovščino v Vipavski dolini ter Muzge na območju Murske Sobote. Med temi je zaradi morebitnega sodelovanja z Italijo, o čemer so se v zavodu pogovarjali z vodstvom goriške province, v prednosti Vrtojba, saj bi lahko ob sodelovanju obeh držav pridobili tudi evropska sredstva, kar ob tako velikem in finančno zahtevnem projektu nikakor ne bi bilo zanemarljivo. čŒe se bodo v projekt vključili slovenski partnerji, bo zaslužek ostal doma, pravijo nosilci predštudije. Za Goriško statistično regijo zagotovo ni nezanemarljiv podatek o načrtovanih 1100 kvalitetnih delovnih mestih, ki naj bi jih ustvarila morebitna postavitev muzeja v Vipavski dolini; v tem trenutku se iz regije na delo v Ljubljano namreč vsak dan vozi približno 2700 ljudi.

"To pa še ne pomeni, da bo letalski muzej, katerega postavitev bi brez pridobivanja razstavnih eksponatov glede na tri različne variante stala 397 milijonov evrov, 420 milijonov evrov ali 923 milijonov evrov, tudi uresničen," je poudaril direktor zavoda Aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije Silvester Vončina.

Poleg piramide še doživljajski park
Po prvih projekcijah naj bi letalski muzej letno obiskalo dva milijona turistov; predštudija je pokazala različne možnosti uresničitve projekta - izgradnjo celotnega muzeja na 511.000 kvadratnih metrih v celoti, izgradnjo po fazah od začetnih 214.600 kvadratnih metrov dalje oziroma postavitev štirih ali petih programsko povezanih objektov, kopij najvišjih svetovnih piramid na različnih lokacijah. Obiskovalcem bi objekt ponujal aeronavtični muzej in tudi doživljajski del z adrenalinskim parkom in gostinsko-trgovsko ponudbo, doživljajski del z vodnim parkom, univerzitetno-tehnološki in hotelski del.

Z obiskom muzeja in doživljajskega parka ne bi smelo biti težav, saj na območju, oddaljenim od štiri od šest ur vožnje, živi več kot 70 milijonov ljudi. V prvih petih letih delovanja muzeja je predviden prispevek države v višini dveh milijonov evrov letno, saj v začetku ne bi, kljub aktivnemu oglaševanju, uspeli pridobiti dovolj obiskovalcev, kasneje pa bi se projekt sam financiral.

Avtor: Rosana Rijavec
Vir: www.vecer.si