Letališče v Cerkljah bo zgrajeno po visokih tehnoloških standardih

Prenova vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki je eden izmed strateško najpomembnejših projektov ministrstva za obrambo in je tudi projekt vlade, saj pri uresničitvi sodelujejo štiri ministrstva, sofinancira pa ga tudi Nato.

O pomenu, organizacijskih, tehničnih in drugih vidikih tega projekta za Slovensko vojsko ter dolenjsko regijo smo se pogovarjali z vodjem projektne skupine za izvedbo programa investicij na letališču Cerklje ob Krki Jožetom Lackom in z njegovim namestnikom polkovnikom Gabrijelom Možino.

V kakšni fazi je trenutno projekt posodobitve letališča glede na sprejeti načrt?
Lacko: V tem trenutku dosegamo postavljene cilje. Zgrajen je tretji hangar in začela se je gradnja tehničnega objekta za Letalsko šolo. Prvi cilj projekta je bila preselitev enot z Brnika v Cerklje ob Krki. Rad bi poudaril, da imamo od Nata kot prvi od enajstih podobnih projektov v zavezništvu potrjene idejne projekte in zagotovljenih 75 odstotkov denarja, ki ga bo za gradnjo projektov prispeval Nato. Å½e letos bomo začeli graditi objekte, ki jih sofinancira Nato. Tako bomo dosegli višjo stopnjo operativnosti letališča, kar je drugi cilj prenove.

Kakšna bo namembnost letališča, ko bo končano?
Lacko: Govorimo o pridobitvi vojaške zmogljivosti. Ta obsega organizacijski in letalsko-varnostni vidik, gradbeni ter tehnološki vidik, upoštevanje predpisov s civilno-vojaškega področja in tudi ustrezno usposobljenost služb, ki jih mora imeti letališče. Gradnja letališča za vojaške namene je namreč zahtevnejša od gradnje za civilno uporabo.

Možina: Letališče ima status vojaško-civilnega letališča. Zgrajeno bo predvsem za vojaške potrebe, poleg tega pa bo tudi za civilno uporabo. Vsa infrastruktura bo zgrajena po visokih tehnoloških standardih in takšna, da bo letališče uporabno za vojaški ter civilni promet. Katere funkcije letališče izpolnjuje zdaj?

Možina: Å½e s prvo fazo prenove, ki bo končana leta 2009, bomo zagotovili večjo varnost letenja in možnost letenja ob slabši vidljivosti. Rad bi vas spomnil, da smo po osamosvojitvi prevzeli letališče, na katerem so bili infrastrukturni objekti povsem uničeni, vso opremo letališča pa je JLA odpeljala, celo luči ob vzletno-pristajalni stezi. Od leta 1995 je imelo letališče status šolskega letališča, na katerem so se usposabljali piloti v vizualnih pogojih, in nič več. Po tem, ko je bila septembra 2005 imenovana projektna skupina za gradnjo letališča, smo v sodelovanju s Slovensko vojsko in Natom najprej definirali minimalne vojaške zahteve in jih vnesli v zasnovo. Na tej podlagi smo začeli pripravljati idejni projekt letališča, ki je zdaj potrjen, mi pa projektiramo posamezne sklope. Kaj v tehničnem smislu pomenijo minimalne vojaške zahteve?

Možina: Minimalne vojaške zahteve pomenijo najmanjšo sprejemljivo tehnično raven standardov. To moramo upoštevati, saj morajo biti vsa zavezniška letališča opremljena po enakihstandardih, in sicer da so interoperabilna, da jih lahko uporabljajo piloti držav članic. Zahteve, na primer za CAT I, so, da je mogoč pristanek letalnika pri višini spodnje baze oblakov 50 metrov in horizontalni vidljivosti 550 metrov. V strokovni terminologiji to pomeni, da bomo dosegli tako imenovani CAT I. Drugi pogoj je, da bo letališče lahko delovalo podnevi in ponoči. Vgraditi bo treba navigacijska svetlobna sredstva, da bodo lahko varno vzletala in pristajala vsa predvidena vojaška ter civilna letala. Da bi lahko optimalno izbrali tehnična, navigacijska in druga sredstva, smo iz minimalnih zahtev vojske, ki jih definirajo tipi letal, ki jih Slovenska vojska že ima ali načrtuje, da jih bo imela, in tipi letal zavezništva, prenovili navigacijske študije. To pomeni, da smo pripravili postopke pristankov in pred tem še topografsko analizo umestitve letališča na tem terenu. Tega do zdaj nismo imeli. Pokazalo se je, da letališče omogoča uresničitev minimalnih vojaških zahtev, in sicer podaljšanje steze, pristajanje v instrumentalnih pogojih podnevi in ponoči ter vseh vremenskih razmerah. Tako bo vojaško letalstvo Slovenske vojske pridobilo sodobno vojaško letališče.

Možina: Ko bo letališče prenovljeno, bo Slovenska vojska lahko opravljala vse predpisane naloge, mogoča pa bo tudi uresničitev vseh obveznosti do zavezništva Nato.

Lacko: Naj dodam, da smo v idejnem projektu letališča poleg študij pripravili tudi tehnološki načrt delovanja letališča. Ko govorimo o varnosti letenja, navigaciji itn., mislimo na vojaško letališče, ki mora imeti določen sistem ravnanja z oboroženimi letali. V tem se vojaško letališče bistveno razlikuje od civilnega. Glede na standarde bo treba urediti ločene vozne steze, ustrezno skladiščenje bojnih sredstev itn.

Kaj pa tehnološki standardi?
Lacko: Gre za implementacijo visoko tehnoloških standardov, ki jih v Sloveniji še nimamo in ki zagotavljajo varnost delovanja letališča tudi v primerih, če bi na njem morala pristajati oborožena letala. Ena takih je varnostna cona za skladiščenje eksplozivnih snovi. Podobno varnostno vprašanje je ogroženost bližnje jedrske elektrarne ob naključnem padu letala. Prav te dni smo dobili študijo ogroženosti Jedrske elektrarne Krško, narejeno po standardih ameriškega proizvajalca teh elektrarn, česar do zdaj tudi še nismo imeli. Gre za kompleksno, strokovno študijo, pri kateri smo sodelovali s strokovnjaki Jedrske elektrarne Krško in Uprave RS za jedrsko varnost. Letališče se bo posodabljalo v več fazah.

Lacko: Prva faza prenove, ki bo končana do leta 2009, pomeni gradnjo tretjega hangarja, tehničnega objekta za Letalsko šolo ter vseh komponent za varnost letenja, in sicer nov kontrolni stolp, rekonstrukcijo in podaljšanje vzletno-pristajalne steze ter celoten sistem radionavigacijskih sredstev. Zaradi gradnje novih objektov bo treba prestaviti lokalno cesto, delno pa zgraditi tudi novo, dolgo 2,5 kilometra. V naslednjih fazah do konca 2012 bodo zgrajeni še drugi deli vojaškega letališča, in sicer objekti za obvezne letališke službe, nadzorni center, objekt za protipožarno podporo in drugo. Se bo letališče med prenavljanjem lahko uporabljalo?

Možina: Letališče bo vseskozi v uporabi. Posodabljali ga bomo po tretjinah in le kratek čas, od 10 do 14 dni, bo povsem zaprto, sicer pa bo letališče za osnovne naloge slovenskega vojaškega letalstva odprto ves čas. Največji obnovitveni poseg bo obnova steze, luči in navigacijskih sredstev. Običajnega delovanja letališča ne da bi ovirala niti obnova voznih stez za večja letala niti gradnja ploščadi in drugih objektov. Tehnični standardi zahtevajo tudi dvojno energetsko napajanje, dvojno telekomunikacijsko povezavo in drugo infrastrukturo, ki je bila uničena. Zato se obnavlja celotno letališče, od skladišč, cone za odmetavanje tovora, objekta za protipožarno podporo do infrastrukture.

Za kako pogoste polete je načrtovano letališče po prenovi celotne infrastrukture?

Možina: Na dolgi rok je načrtovano na leto 15.000 vzletov in pristankov za vojaške ter civilne namene. Za primerjavo lahko povem, da na Brniku zdaj poteka 30.000 operacij na leto. Omejitveni dejavnik ni infrastruktura, saj ta prenese tudi večjo frekvenco. Del letnih načrtovanih operacij je predvidenih za zvezo Nato, vendar so to načrtovane kategorije, ki so glede na potrebe lahko drugačne.

Za koliko se bodo povečale potrebe po vojaškem in civilnem osebju po posodobitvi letališča?
Možina: Zdaj je osebja dovolj za opravljanje nalog. Ko bo letališče polno delovalo, se bo povečalo vsaj za 250 do 300 ljudi, kar pa ni odvisno le od Slovenske vojske in zavezništva, temveč tudi od potreb tamkajšnjega gospodarstva. Letališke službe bodo skupne in bodo vključevale tako vojaško kot civilno osebje. Povečala se bo obremenjenost okolja. To vprašanje vam postavljajo tudi okoliški prebivalci.

Lacko: Poudariti moram, da posodobitev vojaškega objekta, kar letališče Cerklje ob Krki je, prvič poteka po državnem prostorskem načrtu. To pomeni, da se upoštevajo vsi postopki javne gradnje državnega pomena, kar za vojaške objekte do zdaj ni bila praksa. To tudi pomeni, da ima javnost vseskozi možnost sodelovanja in vplivanja. V tem času smo opravili številne študije in meritve vplivov na okolje, tudi hrupa, ter različne simulacije. Primerjali smo uporabo letališča do leta 1990 in predvidene obremenitve letališča po posodobitvi. Obremenitve s hrupom se bodo na šestih lokacijah spremljale tudi med delovanjem letališča. Å½e zdaj ugotavljamo zanimive stvari. Tako avtocesta povzroča približno toliko hrupa kot letališče, toda ljudje ga drugače zaznavajo. Naredili smo tudi študijo možnosti nenamernega padca letala na JEK, varnostno oceno skladiščenja eksplozivnih snovi in študije socialnih vplivov ter drugih vplivov na okolje in kmetijstvo itn. Narejenih je bilo več kot 20 študij. Do zdaj smo sodelovali že na več kot 70 razpravah in se pogovarjali z več kot 1200 okoliškimi prebivalci. Rezultat je, da nas okolje podpira.

Ali je mogoče, da se kljub vsem študijam in podpori pojavijo odškodninski zahtevki, zaradi hrupa na primer?
Lacko: Zakonske podlage za vojaško letališče za kakršno koli odškodnino ni. Zakon prepoveduje degradacijo okolja in mi ne smemo ničesar načrtovati, kar bi kakorkoli ogrožalo okolje zato, ker se ne bi držali predpisanih okoljevarstvenih standardov. Zato smo se tega lotili resno, toda pokazalo se je, da posodobitvi letališča ne moremo pripisati vseh negativnih vplivov na okolje, ki se že zdaj dogajajo zaradi kmetijstva glede podtalnice, škropiva itn.

Možina: Analiza podtalnice na primer kaže, da je že zdaj onesnažena, zato zahteve po ekološkem kmetovanju nekdo ne more uveljavljati, toda ne na račun letališča. Odkar intenzivno sodelujemo s prebivalci, se je odpiralo veliko vprašanj, s katerimi se je poskušalo na letališče prenesti različne težave, vendar smo večino pojasnili.

Kako boste uredili problem naselja Zasap v bližini letališča, ki je najbolj prostorsko omejeno zaradi letališča?
Lacko: Naselje Zasap z 19 hišami bo še bolj omejeno med letališčem in cesto. S krajani smo se dogovorili, da Zasap vključimo v državni prostorski načrt, in tistim, ki so ogroženi, ponudimo možnost, da se lahko preselijo, če želijo. V sodelovanju z občino se bo zagotovila nadomestna lokacija, te zgradbe se potem odkupijo in izplača se odškodnina. Krajani so izrazili željo, da se skupaj preselijo na drugo lokacijo. Sodelovali so na razpravi občinskega sveta, na kateri so povedali svoje mnenje in ni bilo nobenega nasprotovanja. Vsekakor razumemo, da za vsakega posameznika odločitev o selitvi ni lahka, zato je vodstvo ministrstva ponudilo krajanom tudi nadaljnjo podporo.

Kolikšna je vrednost celotnega projekta posodobitve letališča?
Lacko: Infrastrukturni del prenove letališča je ocenjen na 70 do 80 milijonov evrov, investitorjev pa bo več. 40 milijonov bo prispeval Nato, Ministrstvo za promet bo poskrbelo za del cestne infrastrukture, tisti del stroškov, ki je povezan z delovanjem civilnega dela letališča, pa bo plačalo Ministrstvo za gospodarstvo. V to niso všteti dodatni nakupi zemljišč in gradnja cestne infrastrukture. Protokol o sodelovanju med ministrstvi je podpisan, smo pa tudi v sklepni fazi dogovora o delitvi stroškov. Ti stroški se delijo že pri sedanji izvedbi projektov.

Kaj poleg koristi za Slovensko vojsko in državo projekt posodobitve letališča Cerklje ob Krki prinaša okoliškim prebivalcem in dolenjski regiji?
Možina: Na letališču se bo razvijalo devet zmogljivosti, za kar bo potrebnega precej usposobljenega kadra. Za okoliške prebivalce je to brez dvoma priložnost za nove zaposlitve. Posodobitev bo vplivala tudi na višjo kakovost življenja v regiji, od boljše infrastrukture, komunikacij, zvez, preskrbljenosti do uporabe virov obnovljive energije itn. Na letališču bo vgrajena sodobna tehnologija z visoko stopnjo varnosti, tako da bo varčna, varna in preizkušena.

Lacko: V sodelovanju s številnimi strokovnjaki, ki so vključeni v načrtovanje, in tudi strokovnjakov brigade zračne obrambe lahko zagotovimo, da bo to sodoben in varen vojaški objekt na visoki ravni, kot jih poznamo v razvitih državah. Prepričan sem, da bo spodbudil tudi zanimanje za vojaški poklic. Na to se že odziva okolje, saj je Fakulteta za logistiko v Krškem že odprla študijsko smer letalskega inženirja. Verjamem, da bo takih primerov v prihodnje še več.

Vir: mag. Roman Bric, Revija Slovenska vojska, številka 8., 16. maj 2008
Fotografije: Bruno Toič

Letališče Cerklje ob Krki