Spoštovani potniki, dobrodošli na letu Adrie Airways v Oslo. Vzleteli bomo čez nekaj minut, do tedaj pa uživajte v tišini. Letalski motorji so namreč še ugasnjeni, ker nas na prag vzletno-pristajalne steze vleče posebno vozilo. Na ta način bomo vsako minuto prihranili 50 kg goriva. Prav tako vas vabim, da si med kontinuiranim pristankom (CDA) v Oslu ogledate okolico. Nova pristajalna procedura CDA namreč omogoča enakomerni kot pristajanja (3°), kar pomeni, da motorji delujejo z manjšo močjo in na ta način prihranimo še nekaj goriva. Tako bi piloti lahko v bodoče nagovarjali potnike in narava bi jim bila hvaležna.

Letalska panoga po padcu v letu 2001 beleži strmo rast. V svetovnem merilu potniški promet narašča 5%, tovorni pa 6,1 % letno. Za gospodarstvo je to dober podatek, mnogo manj pa za naravovarstvenike in ljudi, ki jim je mar za naravo. Letalska panoga je z 2-3% namreč drugi največji proizvajalec toplogrednih plinov, kot so CO2 in NOx-i. Niso pa samo toplogredni

Kljub tehnološkemu napredku pa bo vpliv letal na okolje ostal skoraj nespremenjen (po nekaterih ocenah bo dosegel celo več kot 3%), saj se bo v prihodnjih 20 letih letalska flota podvojila. Proizvajalci motorjev pa se sprašujejo tudi, kaj bo čez desetletje bolj pomemebno, kdo bo prevldal? Tisti, ki želijo manj toplogrednih plinov ali tisti, ki želijo manj hrupa. Od tega je namreč odvisna tudi smer razvoja motorjev, ki je zelo draga.
Izpusti iz letalskih motorjev vključujejo naslednje pline in delce: CO2 (ogljikov dioksid), H2O (voda), CO (ogljikov monoksid), NOx (dušikovi oksidi), SO2 (žveplov dioksid), saje in nezgorele delce kerozina. CO2 je problematičen zaradi velikih količin in zaradi dolgega obstojnega časa v stratosferi (100 let). NOx ima dva učinka. Pod vplivom sonca nastaja ozon O3, hkrati pa zmanjšuje količino metana, ki je pravtako toplogredni plin. Skupni učinek je še vedno negativen za okolje. Vodna para sicer hitro razpade, a vse eno se lahko kondenzacijske sledi za letalom spremenijo v ciruse, ki imajo bojda (še ni dokazano) toplogredni učinek. Sulfati in saje imajo manjši učinek. Saje absorbirajo toploto in imajo zato toplogredni učinek medem, ko sulfati odbijajo sončevo sevanje in imajo ohlajevalni učinek.
V tem članku se bomo dotaknili štirih najpomembnejših dejavnikov v zmanjševanju vpliva letalskega prometa na okolje.
Pravna podlaga
S Kjotskim protokolom so prvič opozorili na veliko nevarnost ogrevanja ozračja in naredili tudi prve korake k preprečitvi nadaljnega poslabšanja. Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja, med zadnjimi Avstralija. Protokol je začel veljati 16. februarja 2005 in predvideva ohranjanje vrednosti vseh izpustov na enakem nivoju na kakršnem so bili leta 1990. To pomeni, da se bo izpust teh plinov zaradi upoštevanja Kjotskega protokola do leta 2012 realno zmanjšal za 29%.

Na koncu januarja je Evropska komisija in skupina 86 aeronavtičnih družb in raziskovalnih organizacij iz 16 držav pristopila k programu Clean Sky. Gre za sedem letni program EU v okviru Sedmega okvirnega programa (7th Framework program-FP7) v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki bo pripomogel k razvoju naprednih tehnologij, ki bodo uporabljene pri konstruiranju letal, helikopterjev in letalskih motorjev. Program predvideva zmanjšanje izpustov CO2 za 40%, NOx za 60% in hrupa za 50%. ZDA na drugi strani se dokaj brezbrižno obnašajo do okolja, a kljub temu so proizvajalci letal in motorjev zaradi konkurence, ki prihaja iz Evrope prisiljeni spoštovati in upoštevati tudi regulative, ki se jih sicer naposredno ne tičejo. Tako so pri General Electricu leta 2005 ustanovili iniciativo Ecomagination, ki bo za raziskave čistejših tehnologij do leta 2010 namenila 1,5 milijarde dolarjev. Ta primer na srečo ni osamljen, v Evropi nove tehnologije in goriva razvijajo tudi pri Airbusu in Shellu. Airbus je v zečetku februarja opravil prvi polet s potniškim letalom A380, ki je za pogonsko gorivo enega od štirih motorjev uporabljalo sintetično gorivo pridobljeno iz plina (Gas to liquid – GTL). Cilj programa je ugotoviti vpliv sintetičnega goriva na okolje in na trg nasploh. Program alternativnih goriv je prvi korak v dolgoročni fazi testiranj uporabnosti in primernosti alternativnih goriv v komercialnem letalstvu. GTL ima dobre karakteristike in nizek nivo emisij. Emisije skoraj ne vsebujejo žvepla pridobivajo pa ga lahko iz naravnega plina ali organskih snovi po Fischer-Tropschovem postopku.
V svetu najbolj znan lokalni boj proti hrupu je sprožila vlada VB. Za zmanjšanje hrupa v okolici londonskih letališč so razvili sistem QC (quota count). Letala kategorizirajo glede na povzročen hrup med pristankom in vzletom. čŒe naprimer pristanek B747-400 podnevi šteje eno točko je to število med 23:30 in 06:00 kar štiri točke. Vsako letališče ima natančno število točk, ki jih lahko doseže v nočnem terminu.
Poleg nacionalnih regulatorjev pa za okoljske predpise skrbijo tudi mednarodne inštitucije. ICAO je tako predpisala kar nekaj standardov, ki zadevajo emisije in hrup med drugimi CAEP4 standard in STAGE4.
Za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) uvedla tudi standard ISO 14001. Ta sicer na zadeva neposredno letalske panoge, ampak vso proizvodnjo. Spodbuja k identifikaciji in kontroli vpliva njihove proizvodnje in izdelkov na okolje. Hkrati jih vzpodbuja k izboljšanju proizvodnih procesov in izdelkov ter njihovi implementaciji v praksi, kar naj bi tudi javno predstavili.
Trgovanje z emisijami v letalstvu

Pravnih regulativ je še veliko, vsem pa je skupen cilj skrb za okolje.
Letalski motorji
Prav proizvajalci letalskih motorjev so pod največjimi pritiski. Z ene strani zakonskih predpisov in z druge strani letalskih družb, ki želijo čimbolj ekonomične in zanesljive motorje. Razvoj letalskih motorjev se danes vrti okrog dveh konceptov. Oba sta sicer stara vendar zaradi nizkih cen goriva in nezadostno razvitih tehnologiji nista nikol bila množično uporabljena v praksi. Prvi je turboventilatorski motor z reduktorjem (geard turbofan) in drugi propelrskoventilatorski motor (ultra-high bypass propfan).
Prihajajo tudi nove tehnologije, ki bodo omogočale izdelavo motorskih komponent na hitrejši in inovativen način. Za primerjavo, motor GEnx, ki je naslednih CF6 ima 30% daljšo življensko dobo in 30% manj sestanvih delov. Proizvajalci veliko pozornost posvečajo tudi konstrukcijskim gradivom v takoimenovanem 'vročem' delu motorja – turbini. Razvijajo nove zlitine in kompozitne materiale na osnovi keramik, ki bodo prenašale večje obremenitve in višje temperature. Ena takih je LEK94, ki so jo razvili na Univerzi Bayreuth v sodelovanju z MTU. Gre za zlitino na osnovi niklja, ki vsebuje renij, volfram in tantal in je cenejša in lažja ob enaki trdnosti in temperaturni odpornosti kakor primerljive zlitine. Uporabili so jo pri konstrukciji lopatic motorja GP7000, ki je zato 7% lažji. Zlitine na osnovi niklja bodo v prihodnosti zamenjale zlitine na osnovi molibdena s primesmi silicija, kroma in ogljika. Danes so te zlitine prekrhke in zato še neuporabne. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem predvidevajo, da bodo zlitine na osnovi molibdena nared za uporabo v 10-15 letih. Te komponente naj bi zdržale 10.000 ur.
Turboventilatorski motor z reduktorjem

Propelrskoventilatorski motor
Značilnost teh motorjev so krajše, bolj vitke, tanke ter zavite lopatice propelerja. Taka konstrukcija omogoča povečanje kritičnega Machovega števila na lopaticah. Kljub večjim številom vrtljajev ne prihaja do tlačnih skokov, letalo pa lahko dosega večje horizontalne hitrosti ob do 20 odstotkov manjši porabi goriva. V uporabi sta dve vrsti propfan motorjev. Osnovna z enim propelerskim vencem in druga z dvema nasproti vrtečima se vencema. Izkoristek slednjega je nekoliko večji, ker zagotavlja manjši odklon toka zraka za vencema. Potisna sila se z odklonom od aksialne smeri namreč zmanjša za cos α (α=kot odklona potisne sile za vencem).
Obtočno razmerje teh motorjev naj bi po nekaterih podatkih dosegalo tudi 90:1. Propelerska gred tega motorja je lahko s turbinskim delom povezana direktno ali pa preko reduktorja. Oboje je možno zaradi spremenljivega koraka propelerskih lopatic.
Poleg novih tehnologij in materialov tečejo raziskave tudi v smeri uporabe in razvoja novih vrst goriv. Na eni strani vodik, ki je ekološko zelo sprejemljiv, težaven za hranjenje in drag za proizvodnjo ter biogoriv, katerih vpliv na delovanje letalskih motorjev še raziskujejo.
Gorivne celice
Razvojni oddelek Boeinga, Phantom Works se ukvarja tudi z raziskovanjem uporabnosti gorivnih celic za pogon letal. Testiranja potekajo v Španiji na Daimondovem enomotornem letalu. Gre za hobridni pogon, ki je sestavljen iz gorivnih celic in litij-ionske baterije, kinapajata električni motor, ki poganja letalo. Med vzletom in pristankom letalo napajajo baterije medtem, ko je med horizontalnim letom gnan z energijo iz gorivnih celic. Opravljeni test so dokazali, da letalo lahko leti v vodoravnem letu le s pomočjo sončne energije. Pri Boeingu se zavedajo, da ta alternativni način pogona ne bo mogel biti uporabljen pri potniških letalih, a vendar bo lahko poganjal APU enote in manjša športna letala ter drone.
Tekoči vodik
V primerjavi z kerozinom ima vodik pri enaki masi 2,8 krat višjo kalorično vrednost. Na drugi strani pa pri enaki kalorični vrednosti tekoči vodik zavzema štirikrat več prostora kot kerozin. Ker je tekoči vodik potrebno hraniti pod tlakom, mora biti shranjen v ovalnih posodah. Ker je vodik zelo difundiven bodo morali na novo skonstruirati tudi gorivni sistem (cevi, ventile, rezervoarje, tipala, …) in prilagoditi tudi letalske motorje (zgorevalno komoro, predgretje goriva, …). Materiali, ki jih bodo uporabili v te namene ne bodo smeli biti porozni za vodik. Morali bodo biti lahki in hkrati prenašati velike temperaturne razlike (tekoči vodik hranimo pri -253°C). Pri motorjih na vodik sta edina produkta zgorevanja voda in dušikovi oksidi (NOx).

Letala
Oblika letala, postavitve motorjev in profil krila močno vplivajo na aerodinamične lastnosti letala. Raziskave zato potekajo v smeri aerodinamično čistih oblik letal, ki bi generirala čim manj turbolenc in zračnega upora. Boeing in Airbus sta veliko naporov vložila v raziskave oblik krila, gondul za motorje, oblik pristajalnega podvozja in izpušnih šob. Zavihki (wing lets) so postali takorekoč standardna oprema vseh potniških letal, saj bistveno zmanjšujejo porabo goriva. Ta na letni ravni za letalo A320 lahko znaša 2-3%. Raziskave, ki jih je opravil Boeing so pokazale, da že sama oblika luknjic pri sistemu za razledenitev kril povzroča dokajšen hrup. čŒe so luknjice kvadratne oblike namesto okroglih je hrup manjši. Prav tako se hrup zmanjša, če so sestavni deli gondole motorja – predvsem vstopnik zraka iz enega kosa. Oblika izpušnih šob pravtako močno vpliva na jakost hrupa, zato so nazobčano izpušno šobo že uporabili pri konstruiranju B787 in B747-8. Med vzletom in pristankom letala, povečuje hrup tudi tok zraka okrog pristajalnega podvozja. Inženirji so zato hidravlične cevi umaknili iz glavnega toka zraka za nosilno nogo, načrtujejo pa tudi uporabo električnega zavornega sistema, ki bi hidravlične cevi popolnoma odstranil. Tudi Airbus preučuje uporabo električnega zavornega sistema a ga pri A350XWB še ne nameravajo uporabiti.
Procedure
Letala letijo po določenih koridorjih in po natančno določenih procedurah. Zračne poti potekajo kakor avtoceste in so dokaj togo začrtane. Vse to v sled varnosti in na podlagi tehnologij, ki so bile razvite desetletja nazaj. Danes radionavigacijski sistemi in satelitska navigacija omogočajo povsem natančno pozicioniranje letal in s tem se je odprla nova možnost uveljavitve novih koridorjev, ki so krajši. V ZDA in Evropi tečeta dva projekta, ki uresničujeta te načrte NextGen ATM in Sesar ATM. Leta 2006 je bilo tako skrajšanih 350 koridorjev, kar je po podatkih IATA pomenilo prihranek 662 milijonov dolarjev in 6 milijonov kubičnih metrov CO2. Lani se je ta številka povzpela že na 14 mio kubičnih metrov. Alan Melrose iz Eurocontrola pravi, da na vsakem poletu v okolje oddajo od 2-10% manj toplogrednih plinov, medtem, ko v ZDA trdijo, da se ta številga giblje med 10-15%. Mogoče res, saj nebo nad ZDA nadzira le FAA (oziroma ATO, ki je ena od njenih služb), medtem, ko v Evropi deluje preko 30 kontrol letenja, ki si letala tako rekoč podajajo. Skupni nadzor zračnega prometa bi okolju prihranil še kakšen odstotek emisij.

LP/LD (low power/low drag) procedura, predvideva, da letala mad pristankom čim kasneje spustijo zakrilca in pristajalno podvozje. Vse seveda v okviru zahtevanih varnostnih predpisov in tehničnih procedur.
Poleg letal so velik onesnaževalec neposredne okolice letališč tudi servisne službe. Slišati je bilo predloge, da bi letala do praga vzletne steze vlekli s posebnimi (električnimi ali plinskimi) vozili. Airbus je objavil podatek, da bi povprečno letalo A320 v svoji življenski dobi potrošilo 10.000 m3 goriva manj, če nebi taksiralo s prižganimi motorji. Na nekaterih letališčih pa že uporabljajo hibridna in električna vozila v vseh servisnih službah.
Kot smo videli lahko s pravim pristopom močno znižamo negativne vplive letalske panoge na okolje. Nekateri pristopi so proceduralne narave, medtem, ko so drugi znanstvene narave. S skupnimi močmi politike in tehnike se ti učinki seštevajo in negativni vpliv na okolje relativno zmanjšuje. Relativno zato, naj bi se ob podvojenem letalskem prometu nivo izpustov toplogrednih plinov in hrupa do leta 2020 ohranil na enakem nivoju. čŒe bi z enako veliko zavestjo delovalo še preostalih 98% onesnaževalcev ozračja, bi bil učinek mnogo večji.
Avtor: Borut Podgoršek,
Viri:
www:aviationweek.com
http://aero-defense.ihs.com
http://www.britishairways.com
www.sierra5.net
http://www.foe.co.uk/