pravna svetovalka, Evropski potrošniški center, Zveza potrošnikov Slovenije

Uredba se uporabi, če gre za let z letališča v EU ali za zunanji let na letališče v EU letalskega prevoznika, registriranega v EU. Pri tem ni pomembno, ali gre za redni ali za čarterski let.

Določbe Uredbe št. 261/2004 ne veljajo za brezplačne lete ali lete po znižani tarifi, ki niso na voljo širši javnosti, velja pa uredba za potnike z vozovnicami komercialnega programa letalskega prevoznika oz. organizatorja potovanja (»zvesti potnik«).

Potniki lahko uveljavljajo pravice po Uredbi št. 261/2004, če imajo potrjeno rezervacijo in so se pravočasno[3] prijavili na let (razen v primeru odpovedi leta) oz. če jih z rezerviranega leta premestijo na drugi let ne glede na razlog za premestitev.

Zamuda leta[4]

Kadar letalski prevoznik pričakuje, da bo imel let zamudo, mora potniku ponuditi hrano in osvežilno pijačo ter mu omogočiti dva brezplačna telefonska klica, dve teleks oz. faks sporočili ali mu zagotoviti dostop do elektronske pošte.

Kadar je zaradi zamude leta prenočitev čez noč oz. večji del noči nujna ali je nujen daljši postanek od tistega, kot ga je potnik načrtoval, mu mora letalski prevoznik zagotoviti tudi brezplačno hotelsko nastanitev ter prevoz med letališčem in krajem nastanitve.

Pri pet ali večurni zamudi pa bo potnik upravičen tudi do povračila kupnine za vozovnico za neopravljene dele poti oz. tudi za opravljene dele poti, če let ne služi več potnikovemu prvotnemu namenu, ter do čimprejšnjega brezplačnega leta na izhodiščno mesto odhoda.

Največje težave pa se pojavijo v primerih veznih letov, ko ima letalski prevoznik manjšo zamudo (npr. pol ure), vendar pa dovolj veliko, da zaradi nje potnik zamudi naslednji let. Po mnenju Evropske komisije mora prvi letalski prevoznik potniku v takem primeru povrniti vsaj stroške za drugi del leta, ki ga potnik zaradi zamude ni opravil.[5]

Odpoved leta[6]

V primeru odpovedi leta ima potnik poleg pravic iz naslova zamude leta še dodatne pravice. Letalski prevoznik mu mora tako ponuditi izbiro med:
– povračilom kupnine v roku sedmih dni za vozovnico za neopravljene dele poti oz. tudi za opravljene dele poti, če let ne služi več potnikovemu prvotnemu namenu, in čimprejšnjim brezplačnim letom na mesto odhoda ali
– spremembo poti v namembni kraj pod primerljivimi pogoji v najkrajšem možnem času oz. pozneje, ko potniku ustreza, glede na razpoložljivost sedežev (t. i. rerouting). Pri tem se pot lahko opravi tudi z drugimi prevoznimi sredstvi.

Kadar letalski prevoznik potniku ponudi let na drugo letališče od dogovorjenega, nosi tudi stroške prevoza potnika do dogovorjenega oz. do drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovorita.

Ob odpovedi leta pa mora letalski prevoznik potniku izplačati tudi odškodnino, in sicer v višini 250 evrov za lete, krajše od 1.500 km, 400 evrov za daljše lete znotraj EU in druge lete od 1.500 do 3.500 kilometrov ter 600 evrov za lete zunaj EU, daljše od 3.500 kilometrov.[7] V primerih, ko je potniku ponujen alternativni let v namembni kraj, se odškodnina lahko zmanjša.[8] Uredba št. 261/2004 pri tem ne posega v pravico potnika, da zahteva dodatno odškodnino po nacionalnem pravu. Lahko pa se že izplačana odškodnina odšteje od dodatne odškodnine.

Plačilu odškodnine se letalski prevoznik lahko izogne, če dokaže, da je do odpovedi leta prišlo zaradi izrednih razmer, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi. Prav tako izplačilo odškodnine ni potrebno, če je potnik o odpovedi obveščen vsaj:
– dva tedna pred odhodom ali
– en teden pred odhodom in mu je prevoznik ponudil spremembo poti, ki mu omogoča odhod največ dve uri prej in prihod na cilj manj kot štiri ure pozneje, kot če bi potoval po prvotnem voznem redu ali
– manj kot sedem dni pred odhodom in mu je bila ponujena sprememba poti, ki mu omogoča odhod največ eno uro prej in prihod na cilj manj kot dve uri pozneje.

Kadar so potniki obveščeni o odpovedi leta, jim mora letalski prevoznik vedno zagotoviti informacije o drugih možnostih prevoza.

Zamuda ali odpoved leta in izredne razmere

Ker je odškodnino po Uredbi št. 261/2004 treba plačati le v primeru odpovedi leta, ne pa tudi v primeru zamude leta, se pojavlja vprašanje, kdaj gre »le« za zamudo in kdaj za odpoved leta. Po mnenju Evropske komisije gre za odpoved leta le, če se spremeni tudi številka leta.[9] Dejstvo, da razlike med obema pojmoma ta uredba ne opredeljuje dovolj natančno, letalski prevozniki pogosto zlorabljajo. Tako prihaja do absurdnih situacij, ko letalski prevoznik tudi po 48 urah od napovedanega vzleta vztraja, da ne gre za odpoved, ampak zgolj za zamudo leta.[10] Evropska komisija pa organom, pristojnim za nadzor nad izvajanjem Uredbe št. 261/2004 v posameznih državah članicah, dovoljuje, da ob reševanju konkretnih primerov določijo maksimalen čas, po katerem se zamuda šteje za odpoved. Države članice lahko določijo maksimalen čas zamude letala, da se šteje za zamudo. Določijo torej lahko, da je zamuda lahko do npr. devet ur. Vse, kar presega to vrednost, se šteje kot odpoved. Ne morejo določiti minimuma, ko se nekaj šteje za odpoved, ker lahko odpoved nastopi že po eni minuti čakanja – odvisno od razlogov in od opredelitve s strani letalskega prevoznika. Pri tem morajo upoštevati pogostost letov in razdaljo do cilja.[11]

Hkrati se pojavljajo tudi težave pri razlagi pojma »izredne razmere«, v primeru katerih letalskemu prevozniku ni treba plačati odškodnine zaradi odpovedi leta.[12] Evropska komisija kot izredne razmere sprejema tudi stavke uslužbencev[13] in tehnične napake,[14] kjer pa je hitro lahko sporno, ali je letalski prevoznik sprejel vse ustrezne ukrepe, da bi se izognil razlogu za odpoved leta.

Zavrnjeno vkrcanje

čŒe je za določen let rezervacij preveč in je zato potnikov več, kot je na voljo sedežev na letalu, mora letalski prevoznik najprej pozvati prostovoljce, ali bi se v zameno za nekatere ugodnosti odpovedali svojemu sedežu. Takemu prostovoljcu se mora poleg drugih ugodnosti ponuditi tudi vrnitev kupnine oz. rerouting, enako kot v primeru odpovedi leta.

Kadar je prostovoljcev premalo in se zavrne vkrcanje potnikom proti njihovi volji, ima letalski prevoznik enake obveznosti kot v primeru odpovedi leta. Enako velja, če se npr. zavrne vkrcanje potniku, ker osebje letalskega prevoznika napačno presodi, da njegovi dokumenti niso veljavni oz. ne zadostujejo za vstop v neko državo.

Boljša ali slabša namestitev

Zaradi namestitve v nižji razred od rezerviranega je potnik upravičen do povrnitve dela vrednosti vozovnice glede na dolžino leta.[15] Kadar je potnik nameščen v višji razred, mu prevoznik ni dolžan plačati doplačila.

Uveljavljanje pravic po splošnih civilnopravnih pravilih

V 12. členu Uredba št. 261/2004 izrecno opredeljuje, da njene določbe ne vplivajo na siceršnjo pravico do uveljavljanja odškodnine (po npr. nacionalnih civilnopravnih pravilih). Tako lahko potnik od letalskega prevoznika zahteva tudi npr. odškodnino zaradi izgube dneva dopusta ali zamude pomembnega sestanka kot posledice zamude oz. odpovedi leta, seveda ob upoštevanju nacionalnih civilnopravnih pravil.

Izguba, zamuda, poškodovanje ali uničenje prtljage (Uredba št. 889/2002)

Dne 28. maja 1999 je bila v Montrealu podpisana Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski promet (t. i. Montrealska konvencija), ki med drugim ureja tudi obveznosti letalskega prevoznika v primeru izgube, zamude, poškodovanja ali uničenja potnikove prtljage. Z Uredbo št. 889/2002 je Montrealska konvencija postala zavezujoča za vse države članice EU.

V skladu z njenimi določbami je letalski prevoznik odgovoren potniku za škodo, ki jo ta utrpi zaradi poškodovane, uničene ali izgubljene prtljage oz. zaradi zamude v dostavi prtljage. Zgornja meja odškodnine oz. povračila, ki ga lahko potnik v takih primerih zahteva, je 1.000 t. i. posebnih pravic črpanja (SDR).[16] Škodo mora potnik prijaviti pisno v roku sedmih dni oz. v primeru zamude 21 dni od prejema prtljage.

Do težav pa prihaja v primerih, ko ima več potnikov en kos prtljage in torej z izgubo tega kosa nastanejo stroški več osebam. Praviloma bi morala biti zgornja meja odškodnine v takem primeru 1000 SDR na osebo (torej npr. 3000 SDR za tri osebe). Pri predaji prtljage ob registraciji pa se vsak kos prtljage registrira na enega potnika (eno vozovnico). Tako se ob izgubi posameznega kosa prtljage šteje, da tisti kos pripada potniku, na katerega je registriran, in gre torej za izgubo prtljage za enega potnika.

Sklep

V primeru kršitve vseh navedenih pravic je predvsem pomembno, da se potnik že na letališču pritoži pri letalskem prevozniku, saj si s tem poveča možnost za ugodno in hitro rešitev. čŒe pri tem ni uspešen, mora čim prej podati pisno pritožbo zoper letalskega prevoznika.

Potnik lahko v primeru zamude ali odpovedi leta oz. zavrnitve vkrcanja poda prijavo tudi pri nacionalnem organu, pristojnem za ukrepanje v primeru kršitve Uredbe št. 261/2004. Vendar pa nacionalni organi nujno ne pomagajo pri pridobitvi odškodnine oz. povračilu stroškov potnika zaradi kršitev. Večinoma imajo namreč zgolj pristojnost ukrepanja zoper prevoznika, ne pa tudi pristojnost naložiti izplačilo odškodnine.

Kadar je potnik pri reševanju svoje pritožbe neuspešen, lahko za brezplačno pomoč in posredovanje zaprosi tudi enega izmed evropskih potrošniških centrov[17] – bodisi v državi odhoda oz. letalskega prevoznika bodisi v svoji državi.
 




Fotografije: Borut Podgoršek