Avtorji: Maja Meško, Maks Žitko, Mateja Videmšek, Iztok Podbregar, Damir Karpljuk
Ključne besede: stres, strategije spoprijemanja s stresom, športni piloti.
Uvod
V strokovni literaturi zasledimo različne opredelitve stresa. Avtorji ga najpogosteje opredelijo kot telesno in psihološko obremenjenost organizma, ki nastane kot prilagoditveni odgovor na dražljaje v okolju (Fontana in Abouserie, 1993; Statt, 1990; Tomori, 1990) in se izraža v različnih simptomih, kot so glavobol, telesna in psihična utrujenost, pomanjkanje energije, anksioznost, zaskrbljenost, živčnost, napetost, razdražljivost, težave s koncentracijo, zmanjšana produktivnost in kakovost dela (Braham, 1994; čŒernelič, 1999; Luban – Plozza in Pozzi, 1994; Powell, 1999).
Po Lazarusu in Folkmanu (1984; povzeto po: Taylor, 1995) je spoprijemanje s stresom oziroma »coping« proces izpolnjevanje notranjih ali zunanjih zadev, ki jih posameznik oceni kot obremenilne oziroma kot takšne, ki presegajo njegove zmožnosti. Spoprijemanje je tako sestavljeno iz intrapsihičnih dosežkov ali dosežkov, usmerjenih v akcijo, katerih namen je obvladati notranje ter zunanje zahteve in konflikte med njimi. Spoprijemanje s stresom je dinamičen proces. Predstavlja serijo izmenjav med osebo in okoljem, pri čemer imata vsak svoje vire, zahteve, vrednote in obveze. Ves proces ni samo enkratna akcija posameznika, ampak več odzivov, s katerimi posameznik in okolje vplivata drug na drugega. Billings in Moss (1987; povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) definirata spoprijemanje s stresom kot kognitivni in vedenjski odgovor na specifične stresne dogodke. Carver, Scheier in Weintraub (1989, povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) govorijo o procesu izvajanja potencialnega odgovora na grožnjo, Endler in Parker (1990, povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) govorita o odgovoru na okoljske in psihološke zahteve v določeni stresni situaciji, Fleishman (1984, povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) opredeljuje spoprijemanje kot očitno in prikrito vedenje, ki je usmerjeno k zmanjševanju ali odstranjevanju psihološkega stresa ali vzrokov stresa, McCrae (1982, povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) opredeljuje spoprijemanje kot vedenje, ki olajša emocionalno napetost in/ali rešuje neprijetne probleme, Rosenbaum (1980, povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) govori o uporabi kognicije in samougotovitev pri nadzoru emocionalnih in fizioloških odgovorov, Silver in Wortman (1980, povzeto po: Skinner in Welborn, 1994) govorita o vsakem odgovoru posameznika, ki naleti na potencialno ogrožujoč izid.
Pojem spoprijemanja s stresom se je v 60-tih letih dvajsetega stoletja pojavil v dveh različnih usmeritvah: ego psihologiji ter v fenomenološko kognitivni teoriji Richarda Lazarusa. Obema usmeritvama je skupno, da izraz spoprijemati poudarja aktivnost, ki jo v stresni situaciji izvaja posameznik. Procesi spoprijemanja tvorijo nadredno kategorijo, ki vključuje po eni strani obrambne kategorije, pojmovane kot vedenjske sloge, pa tudi realistične načine prevladovanja kritične situacije. Spoprijemanje še vedno delijo na obrambno, ki je po definiciji manj prilagojeno, ter realistično, ki je usmerjeno na problem in po definiciji uspešnejše (Lamovec, 1994).
Individualnost strategij spoprijemanja s stresom
Proučevanje stresa in strategij poravnavanja z njim je navadno oteženo zaradi precejšnje spremenljivosti odzivov na identični stresor, ki je posledica medosebnih razlik v izvorih (virih odpornosti) na stres, v kognitivnih ocenah in individualnih strategijah. Te so odvisne od mnogih dejavnikov:
- osebnostne lastnosti - osebnostna čvrstost (Kobasa, 1982; povzeto po: Selič, 1999; Lamovec, 1990), ki zajema občutke odgovornosti, visoke stopnje kontrole, pravičnosti in odprtosti za izzive, Antonovsky (1979, povzeto po: Sheridan in Radmacher, 1992; Selič, 1999) govori o občutku povezanosti in skladnosti, ki naj bi bil podprt z vero v lastno kompetentnost in smiselnost svojega početja ter z željo po napredovanju.
- Približevanje - izogibanje - naravnost k/stran od stresorja, zdi se, da je približevanje bolj ustrezno oziroma ima izogibanje dolgoročno mnogo hujše posledice, čeprav je omenjena ustreznost v veliki meri odvisna od interakcijskega delovanja številnih spremenljivk.
- obrambni mehanizmi – nesporno pomembno vplivajo na splošno počutje in biopsihosocialno ravnotežje.
- organiziranost časa – zmanjšuje in blaži občutke frustriranosti, neproduktivnega izgubljanja časa ter zmanjšuje možnost pojavljanja nekaterih (stresnih) situacij.
- telesna dejavnost – znižuje dovzetnost za stres, anksioznost, krvni pritisk in reaktivnost na splošno.
- anticipiranje stresnega dogodka – je način priprave nanj in vsaj do neke mere ublaži zaskrbljenost. Oseba najprej zbere informacije o dogodku, kar sicer vzbudi anksioznost, vendar sta še zmeraj možni vizualizacija dogajanja ter opredelitev lastnih pričakovanj na mentalnem planu. Na osnovi opisanega pride do mobilizacije strategij obvladovanja stresa, verjetnost uspešnega izzida pa močno naraste (Janis, 1958, povzeto po: Safarino, 1990). V tem okviru opisujejo avtorji tudi krepitev občutka kontrole nad lastnim življenjem, ki naj bi predstavljal najboljšo »opremljenost« za obvladovanje vseh vrst stresnih obremenitev (Selič, 1999).
Strategije spoprijemanja s stresom pri pilotih
Rezultati raziskav strategij spoprijemanja s stresom pri pilotih so pokazali, da se piloti bolje spopadajo s stresom, ko imajo pred seboj problem oziroma ko je strategija obvladovanja problemsko naravnana in zahteva njihov takojšnji odziv oziroma akcijo. Obenem se je izkazalo, da so vsi piloti težili k temu, da ne vpletajo čustev. Različni načini obvladovanja stresa pri pilotih, članih letalske posadke ter pri nekaterem drugem vojaškem osebju kažejo na to, da so načini obvladovanja stresa odvisni od pilotovih psiholoških značilnosti, in neodvisni od njegove prilagojenosti letalstvu ter vojaškem okolju. Rezultati študije pilotovih osebnosti kažejo na to, da so vojaški piloti nagnjeni k obvladovanju stresa na predvidljive načine. Izkazalo se je namreč, da so piloti dominantni in akcijsko usmerjeni, hkrati pa manj usmerjeni na lastno notranjost in z večjo potrebo po obvladovanju svojega okolja. Oseba takšnih karakternih lastnosti obvladuje stres na problemsko osredotočen akcijsko usmerjen način (Ashman in Tefler, 1983; Retzlaff in Gibertini, 1987; Picano, 1990). Fine in Hartman (1986) sta v svoji študiji o psihični prilagoditvi U.S Air Force pilotov, ki danes velja za klasično, ugotovila, da so piloti svojo čustveno nestabilnost ter težavne trenutke premagovali s tem, da so zanje iskali konstruktivne rešitve. Redkejša strategija, ki so jo uporabili, so bili prepiri, šale ter ignoriranje situacije. Le redko so se piloti osredotočili na svojo notranjost (introspekcija) ali pa začeli z obtoževanjem, pretepom ter otročjim obnašanjem. Večinoma so njihovi načini obvladovanja stresa pokazali, da obvladujejo problemske situacije. Načini njihovega odzivanja so bili neposredna akcija za spremembo situacije, kontroliranje impulzivnih (prenagljenih) reagiranj, ter minimalizacija introspekcije.
V raziskavi Dillingerja, Wiegmanna in Taneja (2003) o povezavi osebnosti s strategijami spoprijemanja s stresom med učenci piloti so uporabili Cattellov osebnostni vprašalnik in vprašalnik za ugotavljanje strategij spoprijemanja s stresom (COPE) na 50 študentih za pilote na University of Illinois' Institute of Aviation. Rezultati so pokazali, da se nekatere strategije spoprijemanja s stresom in profili osebnosti študentov za pilote razlikujejo od splošne populacije. Nekatere osebnostne značilnosti učencev pilotov so statistično značilno povezane s specifičnimi strategijami spoprijemanja s stresom. Razlike med študenti piloti ter splošno populacijo se pojavijo tudi pri pomembnih strategijah spoprijemanja s stresom, katere lahko prispevajo k uspehu pri letalstvu. Razlike ter povezave so v raziskavi ugotavljali s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Vsi globalni faktorji osebnosti so bili v korelaciji z vsaj eno strategijo spoprijemanja s stresom. Dimenzija ekstravertnost je v pozitivni povezavi s strategijo spoprijemanja s stresom - iskanjem socialne podpore, dimenzija anksioznost je v pozitivni povezavi z reševanjem stresa z alkoholom in v negativni povezavi s pozitivnim ponovnim tolmačenjem (reintrepetacijo) in rastjo. Umska čvrstost je negativno povezana z iskanjem socialne podpore iz emocionalnih razlogov in s fokusom ter ventilom čustev, medtem ko je samostojnost negativno povezana s sprejetostjo, zanikanjem, vedenjsko rešitvijo in mentalno rešitvijo. Dimenzija samokontrola je negativno povezana z iskanjem socialne podpore iz emocionalnih razlogov in vdajanju alkoholu ter pozitivno povezana z vdajanjem religiji (Dillinger, Wiegmann in Taneja, 2003).
Podobnosti in razlike pri dobljenih rezultatih lahko najdemo v Picanovi (1990) raziskavi, v kateri je primerjal vojaške pilote, posadko in splošno populacijo prav tako z vprašalnikom COPE. Podobne rezultate sta dobila tudi Fine in Hartman (1986).
Metode dela
Udeleženci raziskave
V vzorec smo zajeli 160 udeležencev; 80 eksperimentalne in 80 kontrolne skupine. Eksperimentalno skupino predstavljajo športni piloti, kontrolno skupino pa predstavlja splošna populacija, ki nima povezave z letalstvom. Udeleženci v kontrolni skupini so bili izbrani na osnovi lastnosti vsakega posameznega člana eksperimentalne skupine, tako da so enakovredni po relevantnih faktorjih (spolu, starosti, zdravju, izobrazbi …) - študija enakovrednih parov.
Vzorec spremenljivk
Vprašalnik CRI (Coping Responses Inventory)
Za ugotavljanje strategij spoprijemanja s stresnimi življenjskimi okoliščinami smo uporabili Vprašalnik spoprijemanja s stresom CRI-Adult, katerega avtor je Rudolf H. Moos (Moos, 1990; povzeto po: Mline, 1992). Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov. Po uvodnem delu (10 postavk), kjer oseba predstavi večji problem iz zadnjega leta življenja, sledi daljši drugi del vprašalnika (48 postavk), kjer gre za ocenjevanje načina spoprijemanja na osmih podlestvicah vprašalnika CRI: Logični analizi (LA), Pozitivni oceni (PO), Iskanju podpore (IP) ali vodila, Reševanja problema z akcijo (RP) na eni strani (ocenjujejo način spoprijemanja usmerjen »k problemu«), ter Kognitivnem izogibanju (KI), Sprejemanju ali resignacijo (S), Iskanju alternativnih nadomestil (IAN), Emocionalnemu izlitju oziroma izpraznjenju (EI) na drugi strani (ocenjujejo način spoprijemanja usmerjen »od problema«). Logična analiza (LA) meri kognitivno prizadevanje razumeti tako stresor kot poskus, da bi se mentalno pripravili na stresor ter njegove posledice. Pozitivna ocena (PO) vključuje prizadevanje razlage in ponovnega oblikovanja problema na pozitiven način ob hkratnem sprejemanju realnosti situacije. Iskanje podpore (IP) vsebuje vedenjske poskuse iskanja informacij, vodenja in opore. Reševanje problema (RP) vključuje vedenjska prizadevanja, da bi nekaj naredili in se neposredno ukvarjali s problemom. Kognitivno izogibanje (KI) meri kognitivna prizadevanja, da bi se izognili realističnemu razmišljanju o problemu. Sprejemanje (S) zajema kognitivne poskuse odzivanja na problem s sprejetjem. Iskanje alternativnih nadomestil (IAN) vključuje vedenjske poskuse vključevanja v nove dejavnosti in ustvarjanja novih virov zadovoljitve. Emocionalno izlitje oziroma izpraznjenje (EI) pa zajema vedenjska prizadevanja, da bi sprostili napetost s sproščanjem negativnih emocij. Prve štiri strategije predstavljajo strategije približevanja (usmerjene na problem), zadnje štiri pa strategije izogibanja (usmerjene na emocije). Strategije se delijo še na kognitivne in vedenjske, kot je razvidno iz tabele.
Tabela 1: Razdelitev posameznih lestvic vprašalnika CRI-Adult.
| STRATEGIJE PRIBLIŽEVANJA | STRATEGIJE IZOGIBANJA | |
| KOGNITIVNE | 1. LOGIčŒNA ANALIZA | 5. KOGNITIVNO IZOGIBANJE |
| 2. POZITIVNA OCENA | 6. SPREJEMANJE | |
| VEDENJSKE | 3. ISKANJE PODPORE | 7. ISKANJE ALTERNATIVNIH NADOMESTIL |
| 4. REŠEVANJE PROBLEMA | 8. EMOCIONALNO IZLITJE OZIROMA IZPRAZNJENJE |
Avtorji slovenskega prevoda vprašalnika CRI so Masten, Tušak in Ziherl (2003), ki so hkrati tudi prvi aplicirali inštrument na slovensko populacijo (obstajajo tudi okvirne norme). Zanesljivost je bila pri inštrumentu ustrezna. V okviru preverjanja veljavnosti je bila ugotovljena ustrezna stopnja konstruktne veljavnosti (Milne, 1992).
Metode obdelave podatkov
Podatki so obdelani z naslednjimi metodami:
-
računanjem osnovnih statističnih parametrov (descriptives);
-
t-testom za neodvisne vzorce.
Rezultati
Tabela 2 prikazuje razlike v strategijah spoprijemanja s stresom med športnimi piloti in splošno populacijo v aritmetični sredini in standardnim odklonom.
Tabela 2: Aritmetična sredina in standardni odklon med skupinama.
| dimenzije | športni piloti | splošna populacija | ||
| M | SD | M | SD | |
| LA | 9,77 | 3,25 | 9,12 | 3,36 |
| PO | 8,77 |
Knjige založbe Sierra5Sorodni mediji
Oglasi
Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.
| ||
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com