Začetki programa leta 1981
Začetki programa segajo v leto 1981, ko je ameriško ministrstvo za obrambo začelo projekt za združeni večnamenski vertikalni zračnotransportni letalnik (Joint-service Vertical take-off/landing Experimental (JVX) aircraft), ki bo namenjen vsem trem vejam ameriške vojske. Na razpis sta se skupaj prijavila Bell in Boeing s povečanim prototipom letalnika bell XV-15. Razvoj se je začel leta 1986 po tem, ko so letalnik poimenovali V-22 osprey. Projekt je v težave zašel že zelo zgodaj. Takratni ameriški obrambni minister Dick Chaney je poskušal projekt ukiniti kar štirikrat, zaradi različnih lobijev v ZDA pa je ameriški senat projekt vedno znova potrdil in tako je osprey prav neverjetno preživel. Amerika je za njegov razvoj plačala kar 20 milijard dolarjev, do konca programa pa jih bo še 35. Preden je V-22 osprey postal operativen, je minilo 25 let, kar je enkrat toliko, kolikor je trajal program apollo, ki je na Luno ponesel človeško posadko. Kritiki so opozorili tudi na niz nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, kar je desetkrat več kot v programu apollo. Letalnik nima topa za svojo obrambo in ne more pristati z avtorotacijo, če odpovejo ali se poškodujejo motorji. To je v bojih lahko edino upanje za preživetje posadke in potnikov. Ameriška vojska bo za to dobila 458 letalnikov, cena za enega pa je 68 milijonov dolarjev. Začetna cena je sicer presegala 110 milijonov dolarjev.

Prvi prototip MV-22 je vzletel 19. marca 1989 kot helikopter (VTOL), pol leta pozneje pa kot letalo (STOL). Že prihodnje leto so opravili prve uspešne pristanke na letalonosilki USS Wasp. Prav leto 1990 je zaznamovano s prvo nesrečo ospreyja, v kateri ni nihče izgubil življenja, naslednja nesreča, tokrat s smrtnimi žrtvami, pa se je zgodila kmalu. Leta 1991 je namreč umrlo sedem ljudi in po tem je program doživel temeljito prenovo. Po dveh letih in številnih izboljšavah so preskusne lete nadaljevali leta 1993. Prvi predserijski osprey so začeli testirati leta 1997 v mornariškem preizkusnem centru Patuxent River v Marylandu. Prve štiri serijske ospreyje so potem testirali do leta 2000, ko so izgubili še dva, pri tem pa je umrlo 23 vojakov. Proizvodnjo so ustavili. Po obsežnih testiranjih v vseh režimih leta, na novo skonstruiranih kritičnih komponentah in obsežnih programskih spremembah so leta 2005 le pridobili certifikat, ki letalniku omogoča operativno letenje. Pentagon je odobril proizvodnjo ospreyja konec leta 2005. Do leta 2012 naj bi tako naredili 48 letalnikov na leto. 360 ospreyjev bodo dobili korpus mornariške pehote, 48 mornarica in 50 letalske sile ZDA. Za ospreyje se je zanimal tudi Izrael, toda posla niso odobrili. Prav mogoče je, da bo ospreyje dobila kopenska vojska ZDA, ki je projekt na začetku tudi vodila.

Najsodobnejši in visoko zmogljiv letalnik
Komponente za letalnike izdelujeta Bell in Boeing. Bell je odgovoren za krilo, gondole za motorje, rotorje, pogonski sistem za menjavo režima letenja, repne površine in nakladalno rampo, v obratih Boeinga pa izdelujejo trup, podvozje, kokpit, avioniko in sisteme za krmarjenje. Proizvodna linija je v Amarillu v Teksasu. Osprey je prvi serijsko izdelan konvertiplan, ki ga poganjata »proprotor« turbovijačna motorja. Vsak rotor ima tri krake. Motorja lahko poganjata oba rotorja. V režimu vzletanja in pristajanja so motorji postavljeni navpično, tako da osprey vzleti kot helikopter (VTOL). Med letom gondole skupaj z motorji v 12 sekundah obrne za 90° in preide v horizontalni let. Te lastnosti pomenijo večji izkoristek goriva in višje hitrosti letenja. V režimu vzletanja STOL ima osprey motorje nagnjene za 45° naprej. Krila ospreyja se zložijo ob trup letalnika, kar je pomembno za transport in hranjenje v hangarjih.

Osprey je opremljen z najsodobnejšo avioniko, ki jo sestavljajo štirje večnamenski in en osrednji LCD-zaslon. Pilotu omogočajo prikazovanje digitalnega zemljevida, IR-slike, vse instrumente potrebne za letenje, navigacijske instrumente (TACAN, VOR, ILS, GPS in INS) ter stanje vseh sistemov (prikazujejo našteto). Računalnik pilotu omogoča tudi samodejen prehod iz horizontalnega leta v lebdenje 15 metrov nad površino, kar poteka samodejno. Letalnik ima potrojen sistem za krmarjenje. Računalniki samodejno prilagajajo položaj lopatic in krmilnih površin glede na status leta. Tako so dosegli optimalen izkoristek in učinkovitost letalnika v enem ali drugem režimu letenja.

čŒeprav je osprey namenjen delovanju v sovražnih okoljih in je zelo ranljiv, so se za zdaj odpovedali topu v sprednjem delu letalnika, ki bi omogočal vsaj minimalno obrambo, oborožen pa je s strojnico 7,62 mm, ki jo lahko uporabljajo le, ko je repna rampa odprta in letalnik ščiti od zadaj. BAe Systems razvija daljinsko vodeno orožje, ki bi ga lahko vgradili na bodoče različice V-22.

V operativni uporabi v ameriški vojski od 2007
Ospreyje so prevzeli za operativno uporabo pri korpusu mornariške pehote marca 2007. Z njimi so zamenjali CH-46 sea knihgtse in jih že konec poletja napotili v Irak. V zaliv jih je odpeljala ameriška letalonosilka USS Wasp. Razlogi, da niso odleteli tja samostojno, so bile vremenske razmere na severu Atlantskega oceana in pomanjkanje letečih cistern KC-130, ki bi jim zagotovile gorivo med letom. Na letališče Al-Asad je odšlo 150 ljudi, ki so s seboj odpeljali deset MV-22B. Uporabljajo jih predvsem v zahodnem delu države v provinci Anbar za prevoz tovora in enot ter opazovanje. Med obiskom Iraka letos je z njimi letel tudi takrat še kandidat za ameriškega predsednika Barak Obama. Največji težavi pri ospreyjih sta zagotavljanje rezervnih delov in okvara sistema za hlajenje olja. Do julija so MV-22B naleteli 5200 ur. Korpus mornariške pehote ima štiri eskadrilje ospreyjev VMM-162, 261/-263 in –266. Letalske sile ZDA oziroma njihovo poveljstvo za posebno delovanje je dobilo prvi CV-22 marca 2006. Stacionirani so v letalski bazi Kirtland v Novi Mehiki, kjer je njihov šolski center. Prva enota, opremljena z ospreyji, je postala 8. eskadrilja za posebno delovanje (8. SOS), ki ima sedež v letalski bazi Hurlburt na Floridi. CV-22 bodo v operativno uporabo prišli letos, čeprav so jih lani že preskusili na vaji Flintlock 2008 v Afriki. Trenutno izdelajo 13 letalnikov na mesec, in sicer deset za mornariško pehoto ter tri za zračne sil ZDA. V tovarni v Amarillu vsak mesec opravijo »upgrade« na ospreyjih iz serije block A. Do maja so uporabnikom dobavili 100 letalnikov MV-22B in CV-22A/-B.

Izvedbe
CV-22A
Letalske sile ZDA ga uporabljajo za transport.

HV-22
Ameriška mornarica si za operacije CSAR želi prilagojeno izvedbo ospreyja HV-22. Uporabljali ga bodo tudi za posebne naloge svojih specialnih enot. Program še ni potrjen.

MV-22B
Korpus mornariške pehote MV-22B uporabljajo za transport enot in opreme ter opazovanje. Ospreyji delujejo z ladij ali kopenskih letališč. V floti mornariške pehote so ospreyji zamenjali starejše helikopterje CH-46E in CH-53D.

CV-22B
Letalske sile ZDA oziroma njihovo poveljstvo za posebno delovanje (USSOCOM) z njimi opravlja posebne misije. CV-22B ima dodatne rezervoarje za podaljšan dolet. 

Mere:
- dolžina	17,48 m
- višina	6,73 m (gondoli vertikalno)
- širina trupa	1,76 m
- širina z vrtečima rotorjema	25,78 m
- premer  rotorja	11,58  m
- disk rotorjev	210,7 m2
Zložen (za ladijski transport):
- dolžina	19,20 m
- širina	5,61 m
- višina	5,51 m
Kabina:
- dolžina	7,37 m
- širina	1,80 m
- višina	1,83 m
Mase:
- prazen	15.030 kg
- tovor na kljuki	6800 kg
- gorivo	7628 l (9221 l z dodat. rez.)
- največja vzletna masa	21.546 kg
Zmogljivosti:
- največja hitrost	510 km/h
- vzpenjanje/vertikalno	5,5 m/s
- vzpenjanje/največje	11,78 m/s
- vrhunec leta	7925 m
- lebdenje
s talnim efektom	4330 m
- dolet	3890 km (z dodat. gorivom)

 

pogon:

2 x rolls-royce allison T406 turbogredni motor s po 4590 kW.