čŒad je po površini kar 63-krat večji od Slovenije. Razdalje, ki se nam v Sloveniji zdijo velike in jih merimo v kilometrih, v čŒadu opisujejo v dneh ali urah. Za komaj 140 kilometrov iz Abechea v Forchano lahko v deževni dobi potrebuješ dva tedna ali več, v sušni dobi pa štiri dni. Prevoz po čŒadu je zato zelo zahteven, dolgotrajen in tudi nevaren, najhitreje pa potujete po zraku.
Sestava zračnih silV okviru letalstva kopenske vojske deluje helikopterski bataljon (Army aviation batalion – AAVN BN), ki ima v svoji sestavi:
- štiri helikopterje gazela za ognjeno podporo iz zraka in za izvidovanje (francoski);
- štiri helikopterje puma za ognjeno podporo, medicinsko evakuacijo in logistične transporte (francoski);
- tri helikopterje Mi-17 za ognjeno podporo in logistične transporte ter transport hitro odzivnih sil (poljski).
Letalske sile imajo:
- letečo cisterno KC-135 za oskrbo z gorivom v zraku (AAR) (francoski);
- transportno letalo C-160 za oskrbo z gorivom in za taktični transport (AAR & TAT) (francoski);
- šest večnamenskih bojnih letal dassault mirage M F1 CT/CR za zračno podporo od blizu (CAS) (francoski). Ta letala se delijo s francosko misijo EPERVIE in so dosegljiva po potrebi;
- devet brezpilotnih letal UAV CL-289 za izvidovanje (francoski);
- tri brezpilotna letala UAV ORBITER (poljski);
- transportni letali casa C-295M za taktični transport (TAT) (španski);
- transportni letali C-160 transal za taktični transport (francoski);
- grško transportno letalo C-130 hercules, ki je na voljo en teden na mesec;
- štiri transportne helikopterje Mi-8 za logistični transport (ruski).
Poleg tega je v okviru letalskih sil še radarska postaja za spremljanje slike v zračnem prostoru s posadko (francoska). Na podlagi zahteve lahko slovenski vojaki dobijo tudi satelitsko sliko območij, na katerih delujejo, in posnetke, ki jih naredijo brezpilotni letalniki. Sliki slovenskim vojakom posreduje poveljstvo v Abecheju.

Ločeno od tega letalskega prometa poteka prevoz pripadnikov Euforja, delegacij, obiskovalcev in opreme. Pripadniki Euforja potujejo v čŒad in iz njega s svojimi letalskimi zmogljivostmi, kakor na primer Avstrijci, ki za prevoz uporabljajo več C-130 hercules. Z njimi so v čŒad leteli tudi slovenski vojaki. Tisti, ki nimajo svojih zmogljivosti, najemajo transportna letala pri drugih vojskah ali komercialnih ponudnikih. Na letališču v N’Djameni smo tako lahko videli tudi antonova An-124. Posamezniki in manjše skupine potujejo v čŒad z redno letalsko linijo iz Pariza ali s poslovnimi letali.
Kljub precej obsežnim letalskim silam večina transporta za potrebe Euforja poteka po kopnem. V fazi deplojmenta je bilo na dan do 40 kopenskih konvojev različnih velikosti. Iz Evrope so opremo in sredstva prepeljali z ladjami do Duale, potem po železnici in cestah do N'Djamene, od tam pa po cesti do Abecheja in Forcane. Večina logistike poteka čez Dualo v Kamerunu, nekaj pa tudi čez Libijo. Trenutno, ko poteka operacija, organizirajo na teden od osem do deset kopenskih konvojev za oskrbo in popolnitev enot z vodo, gorivom ter hrano. Večina materiala in sredstev, ki se uporabljata v čŒadu, je iz Evrope, ker ju ni mogoče zagotoviti pri dobaviteljih v čŒadu, saj so na eni strani omejene zmogljivosti, po drugi strani pa je oskrba nezanesljiva, kar je lahko problematično. Kljub velikim razdaljam in slabim transportnim potem v čŒadu logistična oskrba vseh pripadnikov poteka nemoteno.
Zanimivosti
Sile Euforja lahko prepeljejo do 1600 ton tovora na dan.
Foto: Borut Podgoršek
Fotogalerija


