V vojaškem letalstvu je eden izmed pomembnih ciljev doseči ter nato ohranjati visoko raven usposobljenosti pilotov. Pri tem sta izjemno pomembna tudi njihova dobra psihološka pripravljenost in gibalna sposobnost.

Zato smo v okviru moje doktorske disertacije opravili raziskavo, v kateri smo preverjali gibalne, psihomotorične in psihološke posebnosti poklica vojaškega pilota. Namen raziskave je bil natančneje preučiti nekatere posebnosti vojaških pilotov oziroma ugotoviti, ali je mogoče govoriti o modelu oziroma profilu slovenskega vojaškega pilota.

Ugotoviti smo želeli ali določeni motorični, psihomotorični in psihološki testi ločujejo vojaške pilote od kontrolnih skupin, ki so jih predstavljali civilni piloti, pripadniki kopenske vojske ter splošna populacija.

Gibalne sposobnosti smo preverjali s pomočjo štirih testov: sklece, dviganja trupa, žongliranja s škatlicami ter preizkusa hitrosti gibov (»tapinga«) z roko. Ugotovili smo, da med slovenskimi vojaškimi piloti in kontrolnimi skupinami obstajajo razlike na dveh motoričnih testih in sicer pri koordinaciji gibov, žongliranju s škatlicami vžigalic, in pri »tapingu«. Na obeh motoričnih testih so vojaški piloti v povprečju dosegali najvišje rezultate. Na testu gibalnih sposobnosti, se pravi pri sklecah in pri dviganju trupa, pa so najboljše rezultate dosegli vojaki, vojaški piloti so sledili na drugem mestu, nato pa skupini splošne populacije in civilnih pilotov. Višja stopnja gibalne pripravljenosti pri pripadnikih Slovenske vojske, torej vojakih in vojaških pilotih, je bila pričakovana, saj za njih veljajo določene posebnosti, med katerimi je ena temeljnih bojna pripravljenost oziroma usposobljenost. Rezultati vojaških pilotov na testu koordinacije gibanja – žongliranje s škatlicami vžigalic ter na testu »taping« –, kjer je skupina vojaških pilotov v primerjavi s kontrolnimi skupinami v povprečju dosegala najvišje rezultate, kažejo na boljšo koordinacijo gibov roka–roka ter večjo frekvenco gibov z roko pri časovno omejenem testiranju. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je pri slovenskih vojaških pilotih značilna dobra koordinacija in hitrost gibov. Ti dve lastnosti jih ločita od ostalih skupin in ju lahko označimo kot posebnost skupine slovenskih vojaških pilotov.

Psihomotorične funkcije smo merili z testom, ki meri hitrost sestavljene psihomotorične reakcije, testom, ki meri enostavni reakcijski čas in testom vizualne motorične koordinacije. Skupna značilnost omenjenih preizkusov je, da merijo hitrost in ustreznost reagiranja na dražljaje oziroma merijo sklop sposobnosti zaznavanje – predelava informacij – motorični odgovor.

Rezultati so pokazali, da se skupine na nekaterih spremenljivkah testov razlikujejo. Vojaški piloti imajo boljšo vizualno motorično koordinacijo ter boljšo sestavljeno psihomotorično reakcijo. Naredili pa so tudi manj napak na testu, kar kaže na manjšo eksplozivnost, boljšo samokontrolo in koordinacijo gibanja.

Natančni, vztrajni, stabilni ...
Raziskava osebnostnih lastnosti slovenskih vojaških pilotov, ki smo jih ugotavljali s pomočjo osebnostnega vprašalnika BFQ, je pokazala, da je do razlik med skupino vojaških pilotov ter kontrolnimi skupinami prišlo pri aktivnosti, natančnosti, vztrajnosti, kontroli čustev, odprtosti za kulturo, energiji, vestnosti in čustveni stabilnosti. Vojaški piloti tako bolj energično in dinamično delujejo, so bolj zgovorni in navdušeni, prav tako bolj zanesljivi, vsestransko skrbni, redoljubni, vztrajni in sposobni, da začete naloge izpeljejo do konca. Bolj imajo izraženo čustveno stabilnost, ki se nanaša na obvladovanje napetosti in ki se navezuje na čustvene izkušnje. Vojaški piloti imajo večjo željo biti informirani, imajo večje zanimanje za branje, za nabiranje znanja kot pa predstavniki kontrolnih skupin.

Do pomembnih razlik je prišlo tudi pri vestnosti. Razlike so prav tako v korist vojaških pilotov, kar pomeni, da so le-ti bolj zanesljivi, natančni, redoljubni, vztrajni, vestni in delavni. Te lastnosti so pri vojaških pilotih zelo pomembne.

Najboljši rezultat dosegajo vojaški piloti tudi pri čustveni stabilnosti, kar pomeni, da so sposobni kontrolirati svoja čustva, znajo ohranjati »mirno kri« tudi v tveganih situacijah, in ko se pojavijo nenadne spremembe; so stabilni, potrpežljivi in dobro prenašajo stres.

Spopad s stresom
Stresni dogodki oziroma »stresorji« so pri pilotih močno prisotni. Običajno ne gre samo za količino raznovrstnih stresorjev, pač pa za njihovo intenzivnost. Vsaka napaka, ki je posledica stresa, se hitro kaznuje. Zato morajo biti piloti psihično izredno stabilni in neanksiozni in se morajo znati osredotočati samo na nalogo. Pomemben del naše raziskave je bil ugotoviti, kakšne so strategije spoprijemanja s stresom slovenskih vojaških pilotov.

Ugotovili smo, da med slovenskimi vojaškimi piloti in kontrolnimi skupinami obstajajo razlike na dveh podlestvicah testa za ugotavljanje strategij spoprijemanja s stresom. Ti dve podlestvici sta (1) kognitivno izogibanje, ki predstavlja kognitivna prizadevanja, da bi se izognili realističnemu razmišljanju o problemu in podlestvica (2) emocionalno izlitje, ki predstavlja vedenjska prizadevanja, da bi sprostili napetost s sproščanjem negativnih emocij. To sta dimenziji, ki predstavljata strategije spoprijemanja s stresom, naravnane »od problema«, in v katerih so slovenski vojaški piloti dosegali najnižje vrednosti v primerjavi s kontrolnimi skupinami. Takšen rezultat smo tudi pričakovali, saj smo pri tem izhajali iz same narave pilotiranja vojaškega letala, kjer že z vidika varnosti niso priporočljive strategije, ki so osredotočene na čustva in stremijo k regulaciji čustvenih posledic stresnega dogodka. Pri spoprijemanju, usmerjenemu na problem, poskuša namreč oseba, ki je v težavah, spremeniti situacijo, tako da opredeli problem, išče alternativne rešitve, tehta rešitve glede na negativne in pozitivne posledice, išče informacije o tem, kako naj ukrepa, se vzdržuje impulzivnih in nezrelih reakcij, se sooča z osebami ali osebo, ki so povzročile drugemu težave.

Privilegij
S pomočjo diskriminantne analize smo ugotavljali, kateri testi najbolj ločujejo vojaške pilote od ostalih skupin ter posebnosti skupine vojaških pilotov. Ugotovili smo, da so posebnosti vojaških pilotov, ki jih ločujejo od ostalih skupin, boljša kontrola čustev; in sicer večja čustvena stabilnost, boljša sposobnost kontroliranja lastnih čustev, sposobnost ohranjanja »mirne krvi« in ravnovesja, odsotnost negativnih čustvenih stanj, energično in dinamično delovanje, zgovornost in navdušenje, sposobnost samouveljavljanja in vplivanja na druge, torej večja ekstravertiranost ter večji nadzor impulzov.

S pregledom dosegljivih tujih in domačih raziskav na temo psiholoških značilnosti, psihomotoričnih ter motoričnih sposobnosti vojaških pilotov in z rezultati naše raziskave, lahko zagotovo pritrdimo, da je poklic vojaškega pilota »privilegij« izbrancev, ki imajo visoko razvite psihofizične sposobnosti in visoko motivacijo za ta poklic.

Dr. Maja Meško