Za vse, ki z letalom ne potujete pogosto, a si vseeno želite začutiti letališki utrip, so v Aerodromu Ljubljana ob pomoči njihovih partnerjev pripravili mesec odprtih vrat. Na prvem dnevu odprtih vrat smo bili tudi mi.

 

Na kar pet ur trajajočem ogledu letališča in prenekaterih služb, ki na najm delujeo so nam Lea Jarc, Brigita Zorec in Igor Krušič predstavili letališče, zgodovino in njihovo poslanstvo. Posamezne službe, ki smo jih obiskali pa so nam predstavili kar tam zaposleni. Obiskovalci smo bili nad videnim navdušeni. Dnevi odprtih vrat trajajo do 17. maja 2009.

Fotogalerija

Kriza v letalskem prometu
Zaradi krize je letalskega prometa manj, padce beležijo praktično vsa evropska letališča. Po podatkih ACI Europe (evropsko združenje letališč) so evropska letališča skupaj januarja 2009 beležila 10,7 % potnikov manj in 23,6 % tovora manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Največje padce so zabeležili v Španiji, Veliki Britaniji, na Poljskem in v Baltskih državah. Na krizo smo bolj občutljiva mala letališča in pa tista, ki smo privatizirana (zaradi pritiskov lastnikov). Žal konkretnih napovedi, kakšna bodo prometna gibanja v naslednjih nekaj mesecih, ne zna podati nihče. V krizi so tudi prevozniki, zato so pritiski na cene veliki.

Tudi Aerodrom Ljubljana ni ubežal splošnemu padcu prometa, ki pa se mu do sedaj dokaj uspešno prilagajamo. Že več kot eno leto kontinuirano reorganiziramo delovne procese in optimiramo stroške, iščemo tudi nove pristope pri pridobivanju prihodkov, čeprav je na tem področju manevrskega prostora manj. Za leto 2009 smo načrtovali za cca 10 % manj prihodkov in manj potnikov kot leta 2008. V prvih treh mesecih smo zabeležili 32,4 % manj tovora, 22,3 % manj potnikov in 13,7 % manj premikov letal kot v enakem obdobju lani, a treba se je zavedati, da je bila prva polovica lanskega leta izredna zaradi predsedovanja Slovenije EU. Glede na to, da se glavnina prometa generira poleti, je na dejanski vpliv krize na celo poslovno leto treba še počakati. V prvih treh mesecih 2009 smo zabeležili 9.216 premikov, 239.215 potnikov in 2.900 ton tovora, kar je nekoliko manj od načrtovanega. S poletnim voznim redom je ponovno začel leteti Finnair, in sicer štirikrat tedensko med Helsinki in Ljubljano. Potrjeni s štirje neposredni čarterski leti japonskega prevoznika JAL z boeingom 747 (poskusno so dvakrat prileteli lansko leto), število letov pa je povečal easyJet, Adria je uvedla novo povezavo z Madridom. Napoved rednih in čarterskih letov čez poletje ni dosti manjša od lanske sezone, vprašanje pa je, kakšna bo zasedenost letal. Trenutno se pri nas odvijata dva gradbena projekta, širitev glavne letališke ploščadi in gradnja hangarja za sredstva za oskrbo letal, v pripravi pa je tudi prva faza obnove vzletno-pristajalne steze (izvajalec je bil izbran pretekli teden). Za letos smo se odpovedali začetku gradnje novega potniškega terminala in še nekaterim manjšim projektom. Investicije za leto 2009 so bile načrtovane v znesku 31 mio evrov, z omenjenimi spremembami pa bo ta znesek manjši za 30 %, je povedala Brigita Zorec.

Program in okvirna časovnica ogledov:
09.00 - 09.45: ogled prijave na let, varnostni pregled in predstavitev oskrbe letal, blaga in potnikov ter upravljanje in razvoj letališča (AL)
09.45 - 10.00: sortirnica prtljage B (AL)
10.00 - 10.30: ogled kontrolnega stolpa (v več skupinah, predvidoma štirih) (Kontrola zračnega prometa Slovenije)
10.30- 10.45: predstavitev tehničnih sredstev službe za oskrbo letal (AL)
10.45 - 11.00: predstavitev tehnično gasilske službe (AL)
11.00 - 11.30: ogled vzdrževanja letal in morebitni ogled notranjosti katerega od letal (odvisno od prometa) (Adria Airways
11.30 - 12.00: predstavitev Letalske policijske enote (LPE)
12.00 - 12.15: prevoz do prihodnega dela potniškega terminala, varnostni pregled
12.15. - 12.45: predstavitev Carinske izpostave Brnik (pri avli za prevzem prtljage) (Carinska uprava RS).


Službo za sprejem in odpravo letal nam je predstavil Igor Krušič, ki tam dela kot operater – dispečer (koordinator).

Služba obsega sortirnici A in B, loadsheet – balanserji letal in tehnično operativo, ki dela neposredno pri letalih in čistilce letal. Naša služba skrbi za razlaganja in nalaganje prtljage, tovora, oskrbo letal s pitno in sanitarno vodo, čiščenjem sanitarij letal, oskrbo letal z elektriko (elektro agregati), zračni (air) štarterji (v primeru odpovedi APU pri letalu). Od leta 2007, odkar so bile na letališču uvedene t.i. »nose-in« pozicije, to so parkirne pozicije letal pravokotno glede na potniški terminal in aviomostovi (zaenkrat štirje in sicer na pozicijah 3, 4, 5 in 6), pa je naša služba zadolžena tudi za potisk (push-back) in vleko (towing) letal, ter za pravilno parkiranje aviomostov k letalu.

Kot sem že omenil, ima letališče dve sortirnici: B, namenjeno predvsem letom našega nacionalnega prevoznika Adrie Airways, medtem ko je sortirnica A namenjena predvsem odhodu letal drugih letalskih družb, ki jih gosti naše letališče. V sortirnico A pa se steka tudi vsa prtljaga v prihodu, ki jo operaterji porazdelijo na dva trakova, različno glede na prihode letal, potniki pa jo prevzamejo v avli za prevzem prtljage prihodnega terminala.

Balanserji letal imajo pomembno vlogo pri pravilni razporeditvi teže po letalu: glede na težo goriva, potnikov in prtljage izračunajo in sestavijo t.i. »loadsheet«, ki ga s podpisom sprejme in potrdi kapetan letala. Nepravilna razporeditev teže, spravi letalo iz »balansa«, kar je lahko precej potratno za določen let, lahko pa to pomeni tudi usodno napako, ki bi se lahko tragično končala.

čŒisto na koncu ploščadi oz. na koncu odprtega parkirišča, desno od potniškega terminala, stoji siva montažna stavba, kjer ima sedež tehnična služba za sprejem in odpravo letal; hkrati je tudi garaža za mnoga osnovna sredstva (vlečni traktorji, prtljažni vozički, nakladalni trakovi, vlečne in »samohodne« stopnice), tehnična sredstva (potisno-vlečna vozila, elektro agregati, zračni štarterji, nakladalne ploščadi za nakladanje cargo kontejnerjev, vozila za fekalije, vozila za pitno vodo, viličarji, vlečni drogovi, itd…). V stavbi so tudi bivalni prostori za operaterje, ki nestrpno pričakujejo letala v prihodu in odhodu, kot tudi pisarna tehničnega dispeča, katerega naloga je, da na osnovi različnih podatkov kontrole zračnega prometa, letaliških služb in mnogih drugih parametrov koordinira zaposlene in sredstva na delovne obveznosti. Je tudi most informacij med zaposlenimi in drugimi letališkimi službami. Operater je obkrožen s številnimi postajami, z monitorji, telefonom in drugo tehnologijo in elektroniko; predvsem ob t.i. konicah, ko je prometa največ, je potrebna njegova popolna koncentracija, da sprejme in odda vse potrebne informacije, ki morajo biti hitre, učinkovite in zanesljive.

Delo v tej službi je zelo pestro in zanimivo, primerno za prave ljubitelje letalstva, saj je neposreden stik z letali in vonjem kerozina neizbežen!

Poleg tega smo si ogledali prostore Kontrole zračnega prometa Slovenije, prostore in opremo gasilsko tehnične službe, prostore in opremo letalske policijske enote, center za vzdrževanje letal Adrie ter carinsko službo in še in še.

Fotogalerija