Organizirajo različna izobraževanja, ki jih vodi inštruktor padalstva Aleš Debeljak, združujejo pa padalce iz različnih klubov predvsem v organiziranju različnih padalskih dnevov, na katerih prisegajo predvsem na likovne skupinske skoke oziroma relativ  (tekmovalna disciplina)  in na sky diving, kar   pomeni skoke z dolgo 'zadrško' z višin nad 2.500 metrov, ko padalec pred odpiranjem padala leti 30 in več sekund. Na primer s štirih tisočakov kar okoli 60 sekund. Ali ena minuta nebesnega potapljanja.

Tokrat so poskrbeli še za posebno nebesno potapljanje, fotograf Vesmin Kajtazovič‡ pa je s svojim fotoaparatom poskrbel za enkratne fotografije, ki prikazujejo tako lepote in sanje prostega pada kot tudi čudovito panoramo pod padalci. Savudrijo, Piranski zaliv in del slovenske obale. Skoke sta  organizirala Aerodrom Portorož in Zavoda ŠOLT, padalci pa so skakali z višine 4.000 metrov, skočili pa so v skupini trinajstih padalcev.



Pri tekmovanjih v relativu  (skupinskih likovnih skokih) je v član ekipe tudi snemalec, kajti sodniki ocenjujejo delo ekipe na podlagi posnetkov. Pri takih rekreativnih skokih pa je snemalec tisti, ki zabeleži dogajanje v zraku, tako da lahko slast in adrenalin padalskih skokov s pomočjo fotografij in video posnetkov doživijo tudi tisti, ki se ne ukvarjajo s padalstvom.

Fotograf in snemalec
Vesmin Kajtazovič‡ pogosto skače z učiteljem padalstva in tandemskim inštruktorjem ter tandemskim pilotom Jožetom  Veldin – Džouzijem  (http://www.skeri-fly.com). Veldin 'vozi' potnike v prostem padu, Veso (http://www.veso-art.com) pa poskrbi za fotografije in čudovite nepozabne posnetke prostega pada, seveda pa tudi ostalih padalskih skokov in nenazadnje tudi kot pilot in fotograf za enkratne posnetke iz zraka. Zanimivo je, da se je Kajtazovič začel ukvarjati s fotografijo in snemanjem najprej v prostem padu, danes pa je priznani fotograf foto modelov.

"Kamero sem prvič vzel v roke oziroma sem si jo poveznil na glavo na čŒeškem. Skakal sem v skupini Sky Dragons. Skupina ni imela snemalca, kamero pa je imela, zato mi je predlagala, naj jo posnamem. In sem začel," pripoveduje Veso. Dobil je napotke, posnetki so bili sprva bolj začetniški, ob pomoči drugih pa je napredoval iz skoka v skok.



"Na začetku je bilo kar nekaj komičnih situacij. Nekoč sem padel v formacijo in jo razbil. Skupina padalcev naredi zavetrje, in če nimaš posebnega kombineziona in letiš nad njo, jo enostavno prehitiš oziroma padeš nanjo. Na srečo se ni nič zgodilo, gotovo pa ni ravno prijetno, če ti pri letenju v prostem padu s hitrostjo okoli 180 kilometrov na uro kdo pade na glavo; kot bi Bog s kamero na glavi padel nate."  Po prvih poskusih se je zaljubil v snemanje in njegova prednost je tudi pedantnost in doslednost. "Brez tega pa ne moreš biti snemalec, ker boš sicer izgubil glavo. Padalci se pred skokom natančno dogovorimo za vrstni red odpiranja. Snemalec mora to poslušati s tremi ušesi. Da veš, kdaj in kam bodo šli narazen, da ne bi bilo trka v zraku. Snemalec praviloma odpira šele takrat, ko vidi, da so se vsi umaknili, " opisuje doživetja v prostem padu.

Fotostudio na glavi
Delo kamermana v prostem padu je težko. Najprej mora skrbeti za čim boljši posnetek, potem mora paziti na vse okoli sebe in na koncu tudi sam nase. Vesmin ima tri kombinezone, in sicer za enega za disciplino "free fly" in snemanje deskanja v zraku (to leti skupaj s padalcem Murskosobočanom Jožetom Veldinom). Padalci v teh skokih dosegajo zaradi majhnega upora (letenje na glavo) vrtoglave hitrosti do 350 kilometrov na uro in tudi zato mora imeti posebno opremo tudi snemalec, zaradi izjemnih hitrosti pa fotoaparata na vrhu čelade ne more imeti. Drugi kombinezon s posebnimi krilci uporablja za snemanje skokov s tandemom, tretjega, najpočasnejšega, pa za snemanje formacij padalcev, ki v prostem padu dosežejo hitrost "le" okoli 170 kilometrov na uro. Bistvo kombinezona sta uravnavanje hitrosti v prostem padu in tudi večja okretnost (letenje v stran). Za snemalce je obvezno tudi nošnja avtomata, ki jim v  primeru, da je na določeni višni hitrost prevelika, avtomatsko odprejo padalo.



Nekaj posebnega je tudi fotografska oprema za prosti pad. Kamero in fotoaparat ima na čeladi. Uporablja kamero sony PC 110 E, ki je nameščena na posebnem nosilcu, in fotoaparat canon 350 D. Posebna čelada iz kevlarja ima dva podbradnika, in sicer enega na bradi, ki uravnava nagib čelade in s tem kot snemanja, ki ga vidi v posebnem očesu, tako imenovanem "newton ringu". Drugi je varnostni jermen pod vratom, ki mu drži čelado na glavi in ima poseben pripomoček za odmetavanje čelade (če bi se vrvice padala zapletle v snemalno opremo). Vse to tehta krepko čez dva kilograma, zato ob odpiranju padala na snemalčev vrat deluje z dokaj veliko silo. Slikanje s fotoaparatom je nekaj posebnega. Fotoaparat nastavi na program s čim manjšo zaslonko, da dobi večjo globinsko ostrino. V prostem padu namreč ne more ostriti razdalje, ker slika z zobmi. Sprožilec ima namreč v ustih in je z žičko povezan s fotoaparatom. Za vsak posnetek ga ugrizne in tako sproži fotoaparat.

Besedilo: Tomaž Bukovec, Nedeljski dnevnik
Fotografije: Vesmin Kajtazovič‡, http://www.veso-art.com