Danes, 19. avgusta, je potekalo redno usposabljanja 15. helikopterskega bataljona (HEB) Slovenske vojske za sodelovanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Završnica 2009. Helikopterski bataljon je taktična enota Slovenske vojske, namenjena za izvajanje usposabljanja, transporta in zračne podpore enotam Slovenske vojske doma in v mednarodnih operacijah. Med pomembnejše naloge sodi helikopterska pomoč pri zaščiti in reševanju, kjer bataljon izvaja gorsko reševanje, helikoptersko nujno medicinsko pomoč, gašenje požarov, usposabljanje gorskih reševalcev, gasilcev in jamarjev ter prevoz tovora za težko dostopne planinske poti.  Poleg tega bataljon opravi še vrsto nalog na področju civilno-vojaškega sodelovanja. Od 2500 ur naleta letno helikopterski bataljon opravi povprečno 400 ur za potrebe zaščite in reševanja ter 250 ur za potrebe civilno-vojaškega sodelovanja.

Video

Cilj vaje Završnica 2009 je bil preveriti usposobljenost delovanja 15. HEB v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer v postopkih alarmiranja, reševanja s helikopterjem v gorah, prevozov tovora ob elementarnih nesrečah ter oskrbe na nedostopnih mestih in pri gašenju požarov.

Vajo si je ogledala ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič skupaj z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem mag. Alojzom Šteinerjem, namestnikom načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirjem mag. Branimirjem Furlanom ter drugimi visokimi častniki SV in vodilnimi delavci MO, s poslanci Državnega zbora, predstavniki Vlade RS in lokalnih skupnosti ter nevladnih organizacij, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Med organizacijami, ki so vpete v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj s Slovensko vojsko, so Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Jamarska zveza Slovenije in Jamarska reševalna služba, predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter Združenje slovenskih poklicnih gasilcev.



Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je v izjavi za javnost povedala, da Slovenska vojska veliko sodeluje v sistemu zaščite in reševanja, izredno intenzivno pa je prav sodelovanje helikopterskega bataljona. Ministrica je ob tem poudarila, da smo se znašli v paradoksalni situaciji, saj se ob krčenju sredstev na obrambnem področju ob enem izredno povečuje potreba po izvajanju  nalog  v sistemu zaščite in reševanja. Ministrica je ob tem povedala: »Vedno bomo pazili, da bomo sredstva, usposobljenost, izurjenost in motivacijo kadra v helikopterskem bataljonu usmerjali v delovanje v sistemu zaščite in reševanja, kajti tu se rešujejo človeška življenja.«

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner je v izjavi za javnost povedal, da sodi vaja v cikel rednega usposabljanja brez katerega se ne more pošiljati ljudi v reševalne akcije. Izpostavil je tudi, da imajo piloti Slovenske vojake v primerjavi z ostalimi vojskami več usposabljanja s področja zaščite in reševanja. Prav to pa je tudi prednost, kar se je pokazalo lansko leto ob požaru na Kosovu, ko so piloti Slovenske vojske lahko sodelovali v akciji gašenja požara pripadniki drugih vojska pa ne.

Miroslav Pogačar, predsednik Gorske reševalne zveze je ob koncu vaje poudaril, da je sodelovanje gorskih reševalcev  s Slovenko vojsko odlično, saj tudi skoraj vsa reševanja potekajo s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. Helikoptersko reševanja v gorah pa je po njegovi oceni tudi vrh vsega dela gorskih reševalcev in po njegovem prepričanju tudi vseh posadk helikopterjev.

Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar se je zahvalil za vso pomoč, ki jo je do sedaj namenila Slovenska vojska za izvajanje njihove dejavnosti. Dejavnost Planinske zveze Slovenije je maksimalno usmerjena v področje preventive, ki je tudi najcenejša. Poudaril je, da gorati svet Slovenije in ugodna klima privabljajo vse več pohodnikov in obiskovalcev gora tudi iz tujine, za te množine obiske pa Slovenija še ni povsem pripravljena.

Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj je v izjavi za javnost predstavil postopek alarmiranja in aktiviranja dežurne helikopterske posadke od prejema klica na pomoč. Po njegovih besedah je področje, ki je bilo predstavljeno na današnji vaji izjemno utečeno, racionalno in usklajeno med različnimi strukturami.

Generalni sekretar vlade mag. Milan Cvikl je ob današnji vaji povedal, da je vaja predvsem pokazala, da se za razpoložljiva sredstva zelo veliko naredi. Kljub poskusom komercializacije tovrstne dejavnosti v preteklosti se je pokazalo, da brez helikopterjev Slovenske vojske in Policije ni mogoče izvajati varnega reševanja v gorah. Glede proračuna in sredstev za vojsko pa je povedal, da vse kaže na to, da se denar, ki je na voljo porablja racionalno in dobro.

Zvočni zapisi izjav:

• Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič (MP3 - 1MB)
  

   

• Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner (MP3 - 850KB)
  

   

• Predsednik Gorske reševalne zveze Miroslav Pogačar (MP3 - 1,1MB)
  

   

• Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar (MP3 - 1,1MB)
  

   

• Generalni sekretar vlade mag. Milan Cvikl (MP3 - 550KB)
  

   

• Predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren (MP3 - 330KB)
  

   

• Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj (MP3 - 1,3MB)
  

   

• Predsednik odbora za obrambo državnega zbora RS Jožef Jerovšek (MP3 - 200KB)
  

   

• Vodja vaje major Roman Hrovat (MP3 - 950KB)
  

   

• Pilot stotnik Jesenšek (MP3 - 310KB)
  

   

• Predstavnik Policije Robert Sušanj (MP3 - 350KB)

Za potrebe reševanja v gorah in težko dosegljivih predelih je na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika v poletnih mesecih vsak dan v pripravljenosti helikopter bell 412. Helikoptersko reševanje v gorah zahteva zelo visoko stopnjo usposobljenosti pilotov in reševalcev, zato je usposabljanje posadk in izvajanje rednih vaj nujno za varno izvajanje nalog ter za uspešno reševanje življenja poškodovancev. Dežurno posadko v helikopterju sestavljajo pilot, kopilot in tehnik letalec, pri reševanju v gorah pa tudi zdravnik, policist in gorski reševalec letalec. Slovenska vojska pri reševanju sodeluje z dežurno posadko letalske enote policije, s katero si delita naloge reševanja v gorah in helikopterske nujne medicinske pomoči, delujeta pa skupaj z gorskimi reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije. Dežurna posadka Slovenske vojske s helikopterji je nepogrešljiva pomoč reševalcem in ponesrečencem, saj skrajša čas reševanja in pot do celostne medicinske oskrbe. Slovenska vojska se v reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenih vključuje skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.

V letošnjem letu je dežurna posadka Slovenske vojske sodelovala že v več kot 90 primerih, kar je več kot leta 2008 v celoti. Opažamo zlasti porast nesreč v gorah, ki so pogosto posledica slabo pripravljenih in neprimerno opremljenih pohodnikov v gore. V pogojih splošne recesije in bistvenega zmanjšanja obsega obrambnega proračuna za leto 2009 ter ob tako povečanem številu reševanj v gorah se lahko zgodi, da bo do konca leta treba zmanjšati obseg drugih oblik delovanja helikopterskega bataljona. Zaradi povečanega obsega naleta v reševalnih operacijah je treba tudi hitreje opravljati redna vzdrževanja helikopterjev s pogosto menjavo rezervnih delov.

Na helikopterjih, ki jih uporablja Slovenska vojska, je treba opravljati redna vzdrževanja na 25 in 50 ur letenja. Tovrstno vzdrževanje se opravlja v Slovenski vojski, večja vzdrževanja, na 250–500 ur letenja, pa se opravljajo v tujini. Uspešnost nudenja pomoči v gorah in drugih posegih v okviru nujne medicinske pomoči je odvisna od vrhunske usposobljenosti in skrajne usklajenosti delovanja vseh reševalcev. Za  izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je trenutno usposobljenih 16 pilotov Slovenske vojske za reševanje s helikopterji bell 412 in 8 pilotov za reševanje s helikopterji AS 532 AL cougar, 9 letalcev tehnikov in 4 operaterji pa za delo s hidravlično dvigalko. Pri svojem delu so ekipe izredno obremenjene, saj poleg izvajanja omenjenih nalog izvajajo tudi usposabljanje novih posadk za naraščajoče število ponesrečencev. Gorska reševalna zveza Slovenije ima v svojih 17 gorskih reševalnih postajah po vsej Sloveniji 450 izurjenih gorskih reševalcev, ki so vodje reševalnih odprav, vsi pa so sestavni del reševalnih zmogljivosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med gorskimi reševalci so vojaki, policisti in prostovoljci.

Proces odločanja o uporabi helikopterjev za potrebe zaščite in reševanja je zapleten, vendar mora potekati zelo hitro, kajti neštetokrat so v nevarnosti življenja ljudi. Po klicu poškodovanca ali nekoga v njegovi bližini na številko 112 se sproži poseben postopek, v katerem regijski center za obveščanje zbere najnujnejše podatke, gorski reševalec – vodja reševalne odprave kliče Center za obveščanje Republike Slovenije, od koder se za pridobitev soglasja alarmira poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije ali njegov namestnik, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, ki mora za uporabo vojaških plovil prositi za soglasje ministrico za obrambo. Po njeni odobritvi posega se s pisnim zahtevkom za reševanje Center za obveščanje poveže s Poveljniškim centrom Slovenske vojske, ta pa vodji dežurne posadke helikopterske enote prepusti presojo glede helikopterske intervencije in iskanja mest za približevanje ponesrečencu skladno z vremenom in delom dneva ter pogoji delovanja v gorah. Zdravnik v reševalni ekipi praviloma oskrbi ponesrečenca na terenu in ga pripravi za prevoz do najbližje bolnice.

Proces odločanja za uporabo helikopterjev pri gašenju požarov poteka podobno, le da so vodje intervencij praviloma gasilci z območja požara. Prenos tovora v nedostopne predele gora poteka skladno s programom civilno-vojaškega sodelovanja, ki ga z nevladnimi organizacijami podpisuje Poveljstvo sil Slovenske vojske.

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Slovenska vojska se zavedata, da je vojake treba usposabljati za čimbolj usklajeno in hitro delovanje, saj so prav reševalne akcije mesto, kjer SV s svojo opremljenostjo in izurjenostjo vsakodnevno pomaga pri reševanju človekovih življenj.

Foto: Vekoslav Rajh, des Emil Jalovec, MORS