Načelnik letalskih sil Ruske federacije general Aleksander Zelin je avgusta potrdil informacije, da si Rusija že nekaj časa med drugim intenzivno prizadeva posodobiti trenutne letalske zmogljivosti za zbiranje izvidniških in obveščevalnih podatkov.

Te trenutno temeljijo na letalih Su-24MR (slika) in MiG-25RB, katerih število zaenkrat še zadostuje operativnim potrebam ruskih letalskih sil, vendar je po besedah Zelina potrebno resno začeti razmišljati o njihovi zamenjavi. Dejstvo je, da sodobne vojaške operacije, bojne kot nebojne, za učinkovitost terjajo pravočasne in zanesljive podatke in temu se je potrebno prilagoditi. Ob celem spektru različnih sistemov za zbiranje obveščevalnih podatkov je kot kaže napočil tudi trenutek, ko bo potrebno obstoječe ruske letalske zmogljivosti na omenjenem področju nadomestiti s tehnološko sodobnejšimi in zmogljivejšimi. General Zelin je prav tako potrdil novico o razvoju novega raketnega sistema zračne obrambe S-500, namenjenega obrambi pred balističnimi raketami z dosegom okoli 3500 km. Do sedaj so se porajala številna vprašanja, ali je Rusija že pričela z razvojem omenjenega sistema, vendar je vse do sedaj kazalo, da zaradi pomanjkanja denarja njegov razvoj še ni stekel, vsaj uradno ne. Leta 2000 je bilo veliko pozornosti namenjene predvsem razvoju tedaj novega raketnega sistema zračne obrambe S-400 (po NATO klasifikaciji SA-20 triumf), medtem ko so za sistem po vsej verjetnosti obstajali le načrti. Danes je to povsem drugače. Sistem S-500 bo nadgradnja sistema S-400, vendar bo imel občutno večje zmogljivosti, predvsem naj bi bil učinkovit proti izredno hitrim ciljem, ki letijo s hitrostjo okoli 5 km/s. Razvoj sistema S-500 je prevzel koncern zračne obrambe Almaz-Antej, končan pa naj bi bil vsaj po ruskih napovedih leta 2012. Po napovedih premiera Vladimira Putina Rusija načrtuje oboroženim silam v letu 2010 nameniti okoli 14,6 milijard ameriških dolarjev (470 milijard rubljev) proračunskih sredstev, kar je približno okoli 1,2 odstotka več od sredstev, ki so bila na voljo letos. Večina proračunskih sredstev naj bi bila namenjena vzdrževanju in razvoju strateških jedrskih sil, posodobitvi informacijsko-komunikacijskih sistemov ter zagotovitvi sodobnih in učinkovitih oborožitvenih sistemov ter opreme konvencionalnim silam. (Drago Dakič Prelc, foto: VVS)