Uvodoma so se prometni ministri Evropske unije seznanili s posledicami vulkanskega prahu: po podatkih  Eurocontrola je bilo od izbruha vulkana od 14. aprila do 21. aprila, ko je bil sprejet nov režim letenja, odpovedanih okoli 100.000 letov. Posledice je čutila celotna letalska industrija, posledice pa so bile tudi širše, saj okoli 10 milijonov potnikov ni moglo potovati. V celotni Evropski uniji se ocenjuje, da je bilo odpovedanih okoli 67.000 letov, kar je vplivalo na okoli 5.5 milijonov potnikov. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA ocenjuje škodo letalskih podjetij na 1,7 milijarde evrov.



Prometni ministri evropske sedemindvajseterice so se v današnji razpravi globoko strinjali v ugotovitvi, da mora biti združena Evropa tudi na nepredvidene dogodke, ki lahko prekinejo prometne povezave v kateremkoli podsistemu, vnaprej pripravljena. Ob možnih ukrepih, ki bi jih lahko Evropska unija s tem v zvezi sprejela, je bilo danes slišati precej o področju pravic potnikov (potnikom naj bi bilo sistemsko zagotovljeno povračilo vozovnic ali preusmeritev leta), o ohranjanju režima  dodeljevanja slotov, nadalje je bilo slišati priporočila državam članicam, da se prouči možnost odloga dejanskega plačila za preletne pristojbine za zračne poti za omejeno časovno obdobje, nadalje so ministri razpravljali o vrsti ukrepov v korist letalske industrije, ki jih bo potrebno še dodatno proučiti. Prometni ministri EU so še omenjali vrsto drugih strukturnih ukrepov na tem področju – v prihodnje naj bi bilo smiselno pripraviti boljše ocene tveganja, pospešiti bo potrebno raziskave in razvoj, izboljšati zbiranje podatkov in modeliranje metodologij (satelitsko opazovanje, atmosferske meritve…).

V Sloveniji je po prvih ocenah letalska industrija (prevozniki in letališče) zaradi zapor zračnega prostora v Evropi zabeležila 2.5 milijona evrov izgube prihodka. Slovenska delegacija, ki se pod vodstvom državnega sekretarja dr. Igorja Jakomina udeležuje izrednega zasedanja, je v svoji intervenciji izpostavila, da podpira prilagoditev načina plačevanja preletnih pristojbin v okviru možnosti, saj meni, da letalski prevozniki zaradi krize z vulkanskim prahom ne bi smeli biti prizadeti pri dodeljenih slotih. Slovenija je v razpravi podprla tudi oblikovanje skupnih in jasnih meril za dodeljevanje državne pomoči - tu pričakujemo, da bo Evropska komisija čimprej pripravila ustrezne smernice, ki bodo državam članicam omogočile dodeljevanje finančne pomoči brez nevarnosti kršenja prava Evropske unije. Slovenija se je zavzela tudi za opredelitev jasno razdelane vloge Eurocontrol-a ter vloge nacionalnih in mednarodnih meteoroloških služb in centrov pri izmenjavi informacij za preprečevanje nevarnosti v civilnem letalstvu.



Kot najpomembnejše pa je dr. Jakomin v svoji intervenciji izpostavil potnike, ki so bili ob tem dogodku zelo prizadeti ter poudaril, da se bo »Slovenija tudi v bodoče zavzemala za dosledno izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov v letalskem prometu.«

Po razpravi vseh vodij delegacij in predstavnika Evropske komisije so prometni ministri sprejeli zaključke sveta , ki med drugim predvidevajo: da se do naslednjega Sveta TTE razvije nove metodologije za ocenjevanje in upravljanje rizika v zvezi z zaprtjem zračnega prostora zaradi naravnih nesreč; da se ustanovi delovno skupino ekspertov za razvoj orodij za sprejemanje hitrih odločitev v takšnih situacijah; zavzeli so se za pospešitev implementacije Skupnega Evropskega Neba; poudarili so pomen razvoja in priprave mobilnostnega plana za vse države članice v primeru kakršnekoli krize v transportnem sektorju EU ter se še dogovorili, da bo Evropska komisija ob pregledu veljavne zakonodaje o pravicah potnikov upoštevala izkušnje te zadnje naravne nesreče.