Na helikopterski vaji so poleg Španije in Slovenije sodelovale Nemčija, Avstrija, Belgija, Italija, čŒeška, Velika Britanija in Švedska z več kot 700 pripadniki ter enajstimi tipi helikopterjev. Namen sodelovanja na vaji je bilo nadaljevanje taktičnega usposabljanja, urjenja in priprav helikopterskih posadk ter enote za zagotavljanje plovnosti v postopkih za delovanje v mednarodnih operacijah in misijah (MOM), poudarek pa je bil na ekstremnih razmerah letenja. Pripadniki so na vaji urili postopke pri taktičnem letenju v vseh razmerah, in sicer podnevi, ponoči, v visokogorju ter ekstremnih vremenskih in terenskih razmerah, poleg tega pa še v letenju helikopterjev v vojaških formacijah, uporabi helikopterjev v operacijah na kopnem, v zagotavljanju iskanja in reševanja, preživetju posadke in posameznika v naravi, odpravi napak in okvar helikopterja na veliki oddaljenosti od matične enote ter v logistični podpori helikopterski enoti v mednarodnih operacijah in misijah. Slovenski kontingent so sestavljali pripadniki 15. Helikopterskega bataljona in letalsko-tehnične enote z večnamenskima transportnima helikopterjema AS 532 AL cougar. Slovenski kontingent se je po namestitvi v dveh španskih bazah, med seboj oddaljenih 170 kilometrov, dobro vključil v sistem operativnega delovanja in z visoko motiviranim moštvom izvedel usposabljanje v letenju ter pristajanju helikopterja v ekstremnih terenskih in vremenskih razmerah. V prvih dveh tednih letenja v takšnih razmerah je bil načrtovan nalet celo presežen, moštvo pa je delovalo na zgornji meji optimalnih zmogljivosti.
Vse postavljene cilje so uspešno uresničili, usposabljanje posadk v manevru pristajanja helikopterja v ekstremnih terenskih in vremenskih razmerah delovanja, kar je bil glavni cilj vaje, pa so uresničili nad pričakovanji. Kapitana, trije kopiloti in trije tehniki letalci so v prvih dveh tednih vaje naleteli 60 ur, med katerimi je bilo tudi 300 pristankov helikopterja v ekstremnih terenskih in vremenskih razmerah, ter tako izurili manever tovrstnega pristajanja, tako imenovani brown out. Zadnji teden usposabljanja so pripadniki SV urili nočno letenje v sredogorju s pomočjo očal za nočno gledanje NVG ter opravili 50-urni pregled helikopterja, ki je letel v ekstremnih razmerah, in nekaj specialnih pregledov po 500-urnem pregledu. Helikopterja SV sta delovala brezhibno in razen rednega vzdrževanja ni bilo tehničnih posegov.

Oddelek zvez je vzpostavil in redno vzdrževal HF-zvezo med bazama, poskusno pa je bila vzpostavljena tudi zveza s Slovenijo. Logistični oddelek je redno vzdrževal stik z logistiko španske vojske in pravočasno usklajeval vse aktivnosti ter zagotavljal potrebna tehnična sredstva. Eden izmed ciljev je bila tudi ocena lastne samozadostnosti pri napotitvah zunaj matične države oziroma enote.
Pripadnike slovenskega kontingenta je ob ogledu vaje 17. Junija obiskala tudi španska ministrica za obrambo Carme Chacon - Piqueras. V prijetnem vzdušju je vodja slovenskega kontingenta podpolkovnik Branko Gorše ministrici predstavil slovenski kontingent in izrazil zadovoljstvo s potekom aktivnosti. Kot je dejal za revijo Slovenska vojska, je z udeležbo na vaji zelo zadovoljen, »saj so v celoti izpolnjena vsa naša pričakovanja in tudi precej izkušenj ter znanja smo pridobili. Takšne vaje so dragocene predvsem zato, ker urimo delovanje v povsem novih okoljih, pomembna pa je tudi izmenjava izkušenj z drugimi državami. Naše posadke so zelo dobro delale in opravile kar 296 ur naleta. Odleteli smo vse aktivnosti po našem trimesečnem načrtu, delovali pa smo na zgornji meji zmogljivosti, vendar je bila motivacija izjemno visoka, tako da so vsi brez težav opravili vse naloge. Preverili smo tudi svojo logistično samozadostnost«.
Vodja slovenskega kontingenta podpolkovnik Branko Gorše: Bistvo tovrstnega usposabljanja je, da se naše posadke privadijo na delovanje v povsem novih okoljih. Na vaji se je preverjalo, koliko časa potrebujejo za pripravo na let in kako je let izveden. Tovrstno znanje, ki smo ga z vajo pridobili, bo zelo koristno v pripravah na nove misije in izzive. To pomeni, da se lahko hitreje odzovemo, da vemo, v kolikšnem času smo sposobni kaj narediti, in da znamo pomagati z vojaškim nasvetom vojaškim vrhovom. NO |
Stotnik Igor Lanišnik, namestnik vodje kontingenta, vodja za načrtovanje in operacije na vajah, vodja pilotov in vodja usposabljanja: Ta vaja je bila posebna v več segmentih in je ena izmed večjih helikopterskih vaj po drugi svetovni vojni, kot so nam dejali v EDI. Na vaji je sodelovalo 40 helikopterjev 11 različnih tipov iz devetih držav. Namen udeležbe je bil odleteti maksimalno število ur v razmerah, s katerimi smo se prvič srečali. Leteli smo na poligonu, ki je eden izmed večjih in tudi znan po tem, da se lahko uči letenje v ekstremnih razmerah in ponoči. Naš trening za letenje v ekstremnih razmerah smo izvedli tako, da smo najprej leteli z inštruktorji španskih letalskih sil na njihovem helikopterju puma, pri čemer smo pridobili osnovne informacije, kako leteti in pristajati v puščavskih razmerah. Nato sva inštruktorja, ki sva sodelovala na vaji, na podlagi pridobljenega znanja v naslednjih dveh dneh odletela na naših helikopterjih in pripravila navodilo za nadaljnje usposabljanje pilotov. Piloti v SV imamo znanje in tehnologije, zato so bili na vaji naši poleti samostojni, brez nadzora. Tudi pri nočnem letenju, ki se je izvajalo v skupini dveh helikopterjev, ni bil namen nadzor slovenskih posadk, temveč pridobivanje informacij španskih letalskih sil, kako Slovenija to dela. NO |
Helicopter exercise AZOR 2010
Besedilo: Grega Hribar, Revija Slovenska vojska, Letnik XVIII/11, 23. julij 2010
Fotografije: SVNKON Azor2010
Vodja slovenskega kontingenta podpolkovnik Branko Gorše: Bistvo tovrstnega usposabljanja je, da se naše posadke privadijo na delovanje v povsem novih okoljih. Na vaji se je preverjalo, koliko časa potrebujejo za pripravo na let in kako je let izveden. Tovrstno znanje, ki smo ga z vajo pridobili, bo zelo koristno v pripravah na nove misije in izzive. To pomeni, da se lahko hitreje odzovemo, da vemo, v kolikšnem času smo sposobni kaj narediti, in da znamo pomagati z vojaškim nasvetom vojaškim vrhovom. NO
Stotnik Igor Lanišnik, namestnik vodje kontingenta, vodja za načrtovanje in operacije na vajah, vodja pilotov in vodja usposabljanja: Ta vaja je bila posebna v več segmentih in je ena izmed večjih helikopterskih vaj po drugi svetovni vojni, kot so nam dejali v EDI. Na vaji je sodelovalo 40 helikopterjev 11 različnih tipov iz devetih držav. Namen udeležbe je bil odleteti maksimalno število ur v razmerah, s katerimi smo se prvič srečali. Leteli smo na poligonu, ki je eden izmed večjih in tudi znan po tem, da se lahko uči letenje v ekstremnih razmerah in ponoči. Naš trening za letenje v ekstremnih razmerah smo izvedli tako, da smo najprej leteli z inštruktorji španskih letalskih sil na njihovem helikopterju puma, pri čemer smo pridobili osnovne informacije, kako leteti in pristajati v puščavskih razmerah. Nato sva inštruktorja, ki sva sodelovala na vaji, na podlagi pridobljenega znanja v naslednjih dveh dneh odletela na naših helikopterjih in pripravila navodilo za nadaljnje usposabljanje pilotov. Piloti v SV imamo znanje in tehnologije, zato so bili na vaji naši poleti samostojni, brez nadzora. Tudi pri nočnem letenju, ki se je izvajalo v skupini dveh helikopterjev, ni bil namen nadzor slovenskih posadk, temveč pridobivanje informacij španskih letalskih sil, kako Slovenija to dela. NO 

